Vam je kaj znano? Večina med nami nima te sreče, da bi večino delavnika preživela v mirnem okolju, se zbrano ukvarjala s svojim delom, kakršnega pač ima in prišla domov brez potrebe po odklopu. Znano je, da je hrup eden glavnih povzročiteljev stresa, slabe koncentracije in poslabšanja zdravja na delovnem mestu: vpliva na krvni tlak, glavobole, obolenja glasilk in podobno. Kljub temu pa se z načrtovanjem s hrupom manj obremenjujočega delovnega in bivalnega okolja redko kdo ukvarja. Tako poslovni kot stanovanjski prostori so grajeni po nekih minimalnih standardih, za katere nihče ne ve, koliko so sploh še realni in uporabni, še manj pa se kdo ukvarja s kontrolo, če so bili upoštevani. Zato je velik delež prebivalstva prisiljen delati ali živeti v slabih razmerah – kar se hrupa tiče. Na delovnih mestih v proizvodnji naj bi za znosne razmere poskrbelo upoštevanje pravilnika o varstvu pri delu, v pisarnah in stanovanjih pa smo malo bolj prepuščeni sami sebi. Nekaj naredi hrup, ki ga povzročajo naprave, nekaj ljudje okrog nas, neprimerni prostori pa zadevo še poslabšajo.

Recimo koraki v nadstropju nad nami. Teoretično so tla zvočno izolirana. Razen, če niso. V starih hišah in blokih niso. V novejših naj bi bila, pa tudi niso, ali pa so preslabo. Prepričati soseda, da ne bo hodil, premikal stolov, poslušal televizije, da bodo dali otroci mir – a da se da? Legalno? Preostane nam zvočno izoliranje stropa, kar je lahko drago, umazano, že tako ne previsok strop bo še nižji, v glavnem več razlogov proti, ZA pa smo eden: malo več miru.

Nadobudni glasbenik za zidom – res je super, da se otroci ukvarjajo z glasbo in ko enkrat »zvozijo« jih je celo prav prijetno poslušat. Prvih nekaj let je pa lahko precej napornih. In spet ista težava: redkokateri starši so pripravljeni investirati v dodatno zvočno izolacijo sten, če pa še sami ne vedo, kdaj bo flavto ali klavir zamenjala žoga ali računalnik.

Niso pa vse težave povezane s povzročitelji hrupa. Nekateri ljudje preprosto predobro slišijo in preslabo spijo. Ni problem samo pralni stroj. Slišijo udarjanje po tipkovnici in klikanje z miško iz sosednje sobe. Vejo, da nima nobenega smisla zahtevat, da se po ponoči svet okrog njih ustavi. Drug primer: delo ponoči. Logično je, da greš spat zjutraj in prav obupno mora biti, če se trudiš zaspati medtem, ko slišiš budilke vseh nadstropij nad tabo. Za budilkami se oglasijo kopalnice, kuhinje, stopnice in dvigala. Poznate? Koliko let ste pripravljeni potrpeti, preden se odločite za investicijo v dodatno zvočno izolacijo? (Za nasvet, kako ublažiti težave z nezaželenim hrupom, se lahko obrnemo tudi na podjetje Kalcer, kjer so vajeni svetovati v takih primerih.)

Motimo lahko tudi sami sebe: v prostoru, v katerem smo, lahko odmeva, kar povzroča neprijetne občutke in slabo razumevanje govora. Občutek imamo, da slabo slišimo, zato morajo sogovorniki govoriti glasneje, sami pa povečamo glasnost televizije. Zanimivo, da ne odmeva le v velikih sobah. V zadnjih letih, ko je pri opremljanju prostorov prevladoval minimalizem, se je tudi akustika prostorov spremenila. Če nam je tak stil všeč, če ne želimo preprog, zaves in odej, si lahko pomagamo z namestitvijo zvočnih absorberjev na stene ali strop. Dobijo se že estetsko oblikovani, da ne kvarijo videza (na primer paneli Ecophon Acoustik). Na videz so to nekoliko debelejše plošče, različnih barv in dimenzij, ki jih na stene obešamo kot slike. Lahko pa jih obesimo tudi na strop. V stanovanjskih prostorih se nanje šele privajamo, malo več jih je v vrtcih, šolah in pisarnah.

V vrtcih so se na zvočno absorpcijske panele že navadili: ker je površina prevlečena s tekstilom, jih uporabijo tudi ob priložnostnih okrasitvah, saj nanje z lahkoto pritrdijo izdelke malih umetnikov ali nanje kaj narišejo. Predvsem pa je pomembno, da so s temi stenskimi absorberji pridobili prijetne prostore, v katerih vzgojiteljice in otroci ne trpijo več zaradi hrupa ampak se v miru prepuščajo igri.

Podobno je v pisarnah: kjer je v enem prostoru več ljudi, ki se pogovarjajo, telefonirajo, hodijo sem in tja, nam koncentracija vzame več energije. S povečanjem zvočno absorpcijskih površin se zniža hrup v prostoru, poveča se razumljivost govora, lažje se skoncentriramo in vzdušje je prijetnejše. Vse to vpliva na kakovost in hitrost opravljenega dela, zato je strošek, namenjen izboljšanju akustike prostora pravzaprav investicija – povrne se s kvaliteto dela, boljšimi delovnimi odnosi in boljšim zdravstvenim stanjem zaposlenih. Koliko lahko zaposleni sami vplivamo na delovno okolje? Včasih lahko. Če znamo težave zaznati, predlagati rešitev in jo argumentirati, nam bo mogoče uspelo. Če ne, se pomirimo doma – pod pogojem seveda, da smo si vsaj tam uspeli ustvariti svoj kotiček miru.

Gostinski lokali so svoja zgodba: eni motijo stanovalce v svoji bližini zaradi hrupa, ki ga povzročajo, spet v drugih se neprijetno počutijo obiskovalci, saj je pogovor z družbo nemogoč. Za lastnike lokalov je investicija v dobro zvočno izolacijo pogoj, da se izognejo nekaterim težavam z bližnjimi stanovalci. Investicija v dobro akustiko prostora, ki zmanjša hrup v samem lokalu, pa izboljša počutje obiskovalcev. Manj jih bo motil pogovor za sosednjo mizo, pa tudi hrup iz kuhinje bo manj moteč. V lokalu se bodo zato gostje zadržali dlje, ga pogosteje in raje obiskovali, ga pogosteje priporočili in bolje ocenili. V vsakem primeru se bodo stroški povrnili. Zvočni absorberji v gostinskih prostorih pa so lahko tudi zanimiva likovna poživitev prostora.

Veliko težav s hrupom je rešljivih, zato ni več razloga, da bi se po nepotrebnem sekirali. Lotimo se reševanja te težave in naredimo nekaj zase!