Čeprav so tornadi pri nas izjemno redki, pa naraščajoče temperature, intenzivnejše nevihte in spremenjene atmosferske razmere kažejo, da podnebne spremembe vplivajo na pogostost in moč vremenskih ekstremov. Na srečo relief Slovenije ni ugoden za nastanek tornadov, saj je preveč razgiban in zato je po sogovornikovih besedah verjetnost tornada pri nas bistveno manjša od verjetnosti drugih neurij. »Tornadi na našem širšem območju nastanejo najpogosteje ob močnih nevihtah, t. i. superceličnih nevihtah,« pojasni Branko Gregorčič, in sicer nad ravninskimi predeli (npr. Panonska ali Padska nižina), oz. nad morsko površino (tudi nad Jadranom).

Napovedovanje in opazovanje tornadov

Edini opazovan tornado, ki je prepotoval tudi razdaljo nekaj 10 km, je bil zabeležen 23. avgusta 1986.

Na vprašanje, ali je slovenski meteorološki sistem opremljen za zaznavanje in napovedovanje pogojev, ki bi lahko privedli do tornada, meteorolog odgovori, da so naša prognostična orodja povsem primerljiva z drugimi evropskimi meteorološkimi službami. »Pogoji za nastanek tornada so lahko izpolnjeni istočasno kot pogoji za nastanek močnih neviht. To pomeni, da je ozračje izrazito nestabilno, se pravi v spodnjih plasteh zelo toplo in vlažno, v višinah nad 5 km zelo hladno, pri tem pa piha dovolj močan veter, ki z višino močno spreminja smer (vetrovno striženje). Te pogoje napovedujemo s pomočjo mezo-meteoroloških modelov, kot je npr. »Aladin«. Pri detekciji pa igrajo zelo pomembno vloge radarske meritve; imamo dva Dopplerjeva meteorološka radarja – Lisca in Pasja Ravan.«

PREBERITE ŠE: TUKAJ LAHKO SPREMLJATE NEURJA

Edini opazovan tornado, ki je prepotoval tudi razdaljo nekaj 10 km, je bil zabeležen 23. avgusta 1986. Nastal je v okolici Logatca in potoval proti vzhodu mimo Stare Vrhnike, Bevk in Podpeči do Tomišlja. Iz škode, ki jo je povzročil, so bile največje hitrosti vetra (v pasu, širokem od 100 do 300 m) ocenjene na okoli 60 m/s (216 km/h).

!!galerija!!

Kaj prinaša prihodnost?

Glede na trend vedno pogostejših in močnejših ekstremnih vremenskih pojavov se mnogi upravičeno sprašujejo, ali bi se morali že vnaprej pripraviti na te nenavadne vremenske pojave in kakšnih preventivnih ukrepov bi se morali posluževati. Gregorčič je povedal, da se lahko v Sloveniji močan veter oz. vetrovni piš pojavi ob vsaki močnejši nevihti. »Poleg tega sta občasno zelo močna vetrova burja na Primorskem in t. i. karavanški fen na Gorenjskem,« razloži in doda, da je preventiva predvsem dobra gradnja in uporaba strešnih kritin, ki so na veter bolj odporne. Treba je tudi primerno vzdrževati trase daljnovodov, pa tudi cest in okolice hiš, da ob padajočem drevju ne pride do dodatne škode in ogrožanja življenj.

PREBERITE ŠE: PRILAGODITEV STREHE DRUŽINSKE HIŠE NA UJME

Težko je predvideti, ali bo zaradi podnebnih sprememb v prihodnjih desetletjih vse večja verjetnost pojavljanja tornadov v Evropi, vključno s Slovenijo. »A čeprav je tak trend težko napovedati, je povsem možen glede na to, da višje temperature zraka omogočajo tudi prisotnost več vodne pare v ozračju in s tem več energije za razvoj močnih neviht,« še zaključi sogovornik.