Cene stanovanjskih nepremičnin so od začetka njihovega sistematičnega spremljanja v letu 2007 že drugo leto zapored dosegle rekordno nizke ravni, v danes objavljenem poročilu o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2013 ugotavlja Gurs.

Cene stanovanj so se lani nominalno znižale za sedem odstotkov (realno za osem odstotkov). Povprečna cena rabljenega stanovanja je v Sloveniji znašala 1510 evrov na kvadratni meter (predlani 1630 evrov). Najvišja je bila na Obali brez Kopra z 2260 evri (predlani 2510 evrov), v Ljubljani z 2080 evri (predlani 2320 evrov) in Kopru z 2050 evri (predlani 2240 evrov).

V Mariboru je bila povprečna cena rabljenega stanovanja 1080 evrov na kvadratni meter (predlani 1140 evrov), v Celju 1190 evrov (enako predlani), v Kranju 1560 evrov (predlani 1700 evrov), v okolici Ljubljane 1790 evrov (predlani 1890 evrov). Na Koroškem, v Zasavju in Prekmurju je bila povprečna cena na ravni 900 evrov.

Promet s stanovanjskimi nepremičninami je lani upadel za 12 odstotkov na okoli 9500 poslov, od tega okoli 6000 s stanovanji in 3500 s hišami. Tolikšen padec prometa po navedbah Gursa "jasno kaže, da se slovenski nepremičninski trg vse bolj približuje drugemu dnu krize".

"Glede na to, da je letni obseg evidentiranih prodaj stanovanjskih nepremičnin prvič po letu 2009 padel pod 10.000 enot, je zelo verjetno, da bo dno doseženo že v letu 2014," ocenjuje.

Promet z zemljišči za gradnjo je upadel za 16 odstotkov, trend pa je kljub nihanjem jasno razpoznaven že od začetka krize v gradbeništvu leta 2008. Povečanje prometa so beležili le pri poslovnih nepremičninah, kar je pa po navedbah Gursa predvsem posledica prehoda na novo ureditev poročanja v evidenco trga nepremičnin, s katero so zajeli več prodaj kot prejšnja leta.

Ponudba rabljenih stanovanj je bolj ali manj konstantna, ponudba prvič vseljivih stanovanj pa se manjša. Po eni strani je to posledica postopne odprodaje stanovanj iz nasedlih projektov, po drugi strani pa vse nižjega števila novozgrajenih stanovanj.

Pomemben premik se je zgodil na področju ponudbe stanovanj iz nasedlih projektov (npr. Celovški dvori, Nokturno), saj so ponudniki, med drugim stečajni upravitelji, začeli krepko nižati cene, kar je pritegnilo potencialne kupce.

S prenosom na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) so bile razprodaje stanovanj iz nasedlih projektov praktično ustavljene, tako da bo od DUTB v največji meri odvisno, kaj se bo zgodilo z zalogami teh stanovanj, ugotavlja Gurs. "Zanimivo bo videti, kakšna bo dinamika odprodaje teh stanovanj in po kakšnih cenah bodo prodana ter v kakšni meri, če sploh, bo to vplivalo na slovenski nepremičninski trg," pravi.

K znižanju cen stanovanj na primarnem trgu so dodatno pripomogli tudi javni stanovanjski skladi, ki so ostali med redkimi investitorji, ki še dokončujejo začete projekte, ter finančno-gospodarske razmere, ki še vedno neugodno vplivajo na povpraševanje in bodo tudi v bodoče ustvarjale pritisk na zniževanje cen nepremičnin na sekundarnem trgu.

Koliko časa in do kakšne meje se cene v urbanih središčih še lahko znižajo, je sicer težko napovedati, pravi Gurs. Pričakuje, da se bo padanje najprej zaustavilo v mestih, kjer so cene najnižje (npr. Maribor, Celje), na območjih, kjer so cene najvišje (Obala, novogoriško območje, Ljubljana), pa da lahko do obrata trenda preteče še nekaj let.