»V Sloveniji je čedalje več ljudi, ki na črno zbirajo kovine. Težava je, da delajo mimo sistema, da to ne šteje v masne tokove, ki jih država sporoča Bruslju, poleg tega veliko nevarnih odpadkov konča neustrezno,« pravi Mateja Mikec, direktorica Interseroha.

Že minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je na očitke, da nova uredba o ravnanju s komunalnimi odpadki onemogoča zbiralne akcije papirja v vrtcih, šolah, za izboljšanje finančnih razmer humanitarnih organizacij in posameznikov, odgovoril, da so po burnem odzivu sklenili, da bodo lahko »fizične osebe, sploh pa vrtci, šole in drugi še naprej zbirali odpadni papir in kovine, zamaške in podobno kot doslej«. Kot je dodal, se podjetja s tem ukvarjajo že desetletja, pravno pa to ni bilo pokrito. Za odpadni papir in kovine so zdaj sprostili omejitve, preprečiti pa bo treba nelegalne prakse in omejiti odtekanje vrednejših surovin v tujino.

»Ne morejo komunale dobiti izključne pravice, da pobirajo zbrani odpadni papir iz šol. Javna služba se organizira na področjih, kjer tržna podjetja ne morejo organizirati učinkovitega sistema, kjer bi se delovanje izplačalo, zdaj pa bi se javne službe razširile povsod. Komunalna podjetja, ki opravljajo javno službo, ne smejo biti v privilegiranem položaju, temveč izenačena z, denimo, Dinosom in Surovino,« pravi diorektorica Interseroha Mateja Mikec, ki v novih napovedih ministrstva za kmetijstvo in okolje, predvsem pa pripravljenosti za pogovor z gospodarstvom vidi žarek upanja za ureditev vsega sistema ravnanja z odpadki.

Na kakšen način zbiralci kovin onesnažujejo okolje, si lahko preberete v današnji tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.