Ja, narava nas uči veliko stvari in ena izmed njih je zagotovo prilagodljivost in bivanje v sedanjem trenutku. Kaj bo, ko bo, če bo … nima smisla. Bomo videli in takrat ukrepali po svojih najboljših močeh.

Sama zato poleg klasičnih vrtnin, ki jih od nekdaj sejemo in sadimo septembra, dodam še kaj, kar bo prineslo klorofil v naša telesa.

Motovilec

Zeleni ljubki lističi, združeni v še bolj ljubke rozete, so pozimi več kot dobrodošli. Ko kar naenkrat ostanemo brez zelene zelenjave, je zlata vreden. Pa tako nezahteven. O ja, za nabiranje in čiščenje pa si je vseeno treba vzeti čas.

Najbolje, če ga sejemo v intervalih, da bo čas pobiranja razvlečen do pomladi. Tako bomo z njim preskrbljeni od oktobra do aprila, ko bodo rastline zacvetele, če jih ne poberemo. Sama velikokrat jem motovilec tudi, ko že odganja stebelca, ki nosijo socvetja. Užitno je vse, tudi peclji in zakaj bi zatorej to zavrgli?

Če ste že avgusta posejali motovilec in je glede na vročino uspešno vzklil, ga boste pobirali oktobra. Sedaj pa pride na vrsto setev za kasnejšo bero. Gredice očistimo, zrahljamo z vilami ter dodamo nekaj komposta.

Načini setve

• Setev v vrstice. Med vrsticami pustimo deset centimetrov razmika. Naredimo 1 cm globok kanalček in vanj polagamo seme z 10 cm razmika.
  Motovilec lahko sejemo v vrste izmenjaje z redkvico. Da, v tem času lahko ponovno sejemo tudi redkvico. 
• Setev počez (kot da bi solili). Sama motovilec raje sejem počez, ker mi je ta način setve bližje zaradi naravnejšega videza. Seme s pomočjo grabelj plitko vdelamo v tla in prav tako kar z grabljami potlačimo.
• Setev v kupčke. Po 6 do 8 semen posejemo na površino premera 10 cm. Tako zraste skupina rastlin, ki jo lahko odrežemo kot glavo solate. Vsekakor nam ta način poenostavi nabiranje.

Zadnja leta so na voljo tudi sadike in motovilec presajanje zelo dobro prenaša.

Za redno preskrbo z motovilcem je priporočljiva terminska setev, nekje z zamikom 10 dni.

Če je le možno, motovilec sejemo ob dnevu za list.

Motovilec nima slabih sosedov.

Pobiramo ga tako, da hkrati posevek redčimo. Lahko odrežemo celo rastlino, ali obrezujemo zunanje liste.

Če si seme motovilca pridelamo sami, po navadi je to dozorelo v mesecu juniju, ga posejemo šele naslednje leto, saj je kaljivost prvo leto znatno manjša. Ja, čisto drugače je to pri motovilcu, kot pri ostalih zelenjadnicah. 

!!galerija!!

Špinača

Še cel september lahko sejemo bolj hladnoljubno zelenjadnico, ki v poletni vročini ne uspevata dobro, špinačo. Sejmo manjše količine z zamikom deset dni. Zelene liste, polne klorofila, bomo pobirali oktobra. Če jo bomo pozimi zaščitili, bo v toplejših dneh rasla naprej in lahko bomo rezali lističe tudi takrat. Sicer pa bo odgnala že zgodaj spomladi.

Blitva

Blitva bo še letos pognala mlade liste. Pozimi, če jo bomo zaščitili, jo bomo lahko prav tako pobirali, spomladi pa bodo listi na voljo veliko prej, kot pri marca posejani ali sajeni blitvi.

Radič

Radič, za katerega imam občutek, da bolj ga režem, bolj raste, je na mojem vrtu vedno prisoten. Seveda govorim o radiču za rezanje, zelo razširjena je sorta 'Tržaški solatnik'. V tem času ga še lahko posejemo, mlade lističe bomo začeli rezati že čez nekaj tednov. Če ga bomo preko zime zaščitili, bo v toplih dneh rasel naprej. Konec aprila bo pognal močne visoke poganjke okitene s cvetovi prav posebne modre barve. Poskrbimo za svoje seme in kakšno rastlino pustimo, da spomladi zacveti. Sejemo lahko tudi sorti radiča 'Grumolo verde' in 'Treviški'.

Azijska listna zelenjava

V mešanici semen, ki se prodaja pod tem imenom so zelenjadnic iz družine križnic, katerih skupna lastnost je dobra odpornost na nizke temperature in hitra rast. Nikakor ne smemo zanemariti vsebnosti gorčičnih olj, ki dajejo listom poseben pikanten okus in delujejo tudi proti raku. To so: mizuna (Brassica rapa var. japonica), mibuna (Brassica rapa var. nipposinica), Pak choi (Brassica rapa var. chinensis), Namenia (Brassica rapa var. rapa), Grun im Schne (Brassica juncea var. multiceps), Red Giant (Brassica rapa var. rugosa), Tatsoi (Brassica rapa var. rosularis). Mešanice lahko uporabljamo tako surove za solate kot tudi na hitro podušene. Če mlade rastline razsadimo, se iz njih razvijejo večje rozete ali glave. Samo malo dlje bomo morali počakati nanje.

Zimska solata

Zimske solate ne bomo jedli pozimi, kar nakazuje ime. Rastline uspešno preživijo zimo na prostem, ne da bi jih kakorkoli zaščitili in prve glavice režemo že konec aprila in maja. Septembra, če imamo prostor, sejemo na prosto seme, oktobra pa mlade rastlinice presadimo na stalno mesto.

Solata ima samo enega slabega soseda – peteršilj. Ker ta na marsikateri gredici ostane tudi preko zime, bodimo previdni in ne sadimo v njegovo bližino solate. Na grede, kjer bo rasla solata, ne dodajajte nič drugega, kot kompost. Prst ne sme biti preveč pognojena, še posebej ne v tem času. Pred setvijo v vrstice odstranimo zastirko tako, da dobimo tri centimetre širok pas gole površine, ki ga najprej zalijemo. Nato naredimo plitko brazdo, v katero posejemo seme. Ker smo površino zalili pred setvijo, bo seme padlo v vlažno posteljico in naknadno zalivanje ne bo potrebno. Večkrat namreč močan curek vode takoj po setvi, še posebej če je seme tako drobno, kot je solatno, spere ali zbije. Po setvi seme zastremo s prstjo.

Na voljo imamo tako mehkolistne kot krhkolistne sorte zimskih solat. Najpogostejši mehkolistni sta  'Nansen' in domača sorta 'Zimska rjavka', krhkolistne pa 'Pariška', 'Posavka' in 'Vegorka'.

Setveni koledarček 

Setev na prosto

Korenina: redkvica

List: radič za rezanje, rukola, špinača, blitva, motovilec, zimska solata, azijska listna zelenjava

Presajanje 

List: zimska solata, zimski por

O AVTORICI

Jerneja Jošar je izkušena strokovnjakinja in avtorica priročnikov za vrt. Zrasla je v Prekmurju in tam je lahko v kotičkih svojega otroštva po cele ure preležala na trati in navzgor opazovala cvetlice in mali živi svet, ki mrgoli okrog nas. Tudi kot diplomirana inženirka agronomije, ki ureja in načrtuje vrtove po načelih ekološkega trajnostnega gojenja rastlin, za katero se je treba tudi učiti, je odličen zgled za to, kako lahko vrt predstavlja užitek, sprostitev ali meditacijo.