Z novejšimi nizkotemperaturnimi in kondenzacijskimi kotli lahko uporabniki v primerjavi s klasičnimi in tehnološko zastarelimi kotli zmanjšajo porabo goriva tudi za 40 odstotkov. Z dodatnimi ali serijsko vgrajenimi sistemi avtomatskega in sprotnega nadzora izgorevanja pa se da izkoristek novejših kotlov izboljšati še za 20 odstotkov.

Aleš Šaver, direktor podjetja Eco Consulting, enega od vodilnih svetovalnih podjetij v energetiki, pravi, da so se naftni derivati v zadnjih letih zelo podražili in kljub občasnim nihanjem ne kaže, da bodo spet kmalu poceni. »O konkurenčnosti kurilnih naprav na naftne derivate zato težko govorimo, čeprav so proizvajalci precej popravili izkoristke. Na drugi strani so namreč tudi sodobni kotli na lesno biomaso, ki, tisti s spodobnimi izkoristki, stanejo od milijona tolarjev do dveh, zelo napredovali.«

Vprašanje izkoristka

Šaver še pravi, da imajo tudi najnovejši kondenzacijski kotli na plin ali kurilno olje več kot 100-odstotni izkoristek le v oglasih: »Če dela malo, malokrat na polno, zunaj pa je hladno, noben kotel nima 100-odstotnega izkoristka.«

Martin Klančišar iz podjetja Weishaupt, d. o. o., ki ima sedež v Teharjah, sicer pa je predstavnik velikega nemškega proizvajalca ogrevalne tehnike, tako oljnih kot plinskih kotlov in sončnih kolektorjev, se s tem ne strinja povsem. Pravi, da je ena od največjih novosti v klasičnih ogrevalnih sistemih ravno kondenzacija, ki jo Weishaupt kot prvi proizvajalec v svetovnem merilu serijsko nadgrajuje s sistemom avtomatske regulacije porabe kisika (sistem SCOT). Tako njihovi kotli dosegajo 111-odstotni normni izkoristek, kar pomeni povprečje pri različnih obremenitvah.

Strinja pa se s tem, da je kondenzacijsko delovanje kotlov, kar pomeni poleg izkoriščanja energije goriva še uporabo latentne toplote pare, bolj razvito pri plinskih kot oljnih kotlih, in k temu pristavi: »Še zlasti če upoštevamo lansko čudno kakovost olja,«

Njihov sistem SCOT je povezan z gorilnikom in na podlagi sprememb temperature, vlažnosti in porabe kisika (O2) sproti uravnava količino goriva. »Starejše naprave delujejo vedno enako, dokler jih termostat ne ustavi. Potem se čez čas spet zaženejo. Z našim sistemom neprestano delajo. Pomislite, kdaj porabite več goriva, če se z avtom od Ljubljane do Celja vseskozi vozite 80 kilometrov na uro ali če se vsaka dva kilometra ustavljate in spet speljujete? Kondenzacija je prinesla za 15 do 20 odstotkov večje izkoristke goriva, regulacija pa približno še za toliko,« je prepričan Klančišar. Običajni kotli, ki ogrevajo tudi sanitarno vodo, so približno tri četrtine časa obremenjeni le 30- do 40-odstotno.

Za doseganje še višjih prihrankov pa se stroški povečujejo geometrično. »Nekje do 40 odstotkov gre še brez večjih naložb, potem pa je vsak odstotek povezan z veliko denarja,« pravi Klančišar.

Peter Komplet iz podružnice Buderusa je povedal, da gre razvoj naprej tako pri izkoristkih olja kot plina. »Vendar obstaja ekonomska in povsem tehnična meja, do kod lahko izkoristki rastejo. Ko se lotimo zmanjševanja izgub pri oljnih kotlih, zaradi kondenza trčimo ob težavo z materiali. Za kondenzacijsko delovanje pa se pri nas praktično ne da dobiti kurilnega olja z ustrezno malo žvepla. Izkoristki klasičnih kotlov na olje so tako približno 94- do 96-odstotni, kondenzacijski pa imajo nekaj več kot 100-odstotne izkoristke. Kotli na plin, ki vsebuje več vodika, pa dosegajo izkoristke do 110 odstotkov,« pojasni Komplet.

Zaradi preseganja meje ekonomske upravičenosti bistvenega dviganja izkoristkov se je Buderus usmeril v razvoj racionalnega obratovanja sistemov ogrevanja. Nadzor in uravnavanje delovanja kurilne naprave sta povezana z zunanjo in notranjo temperaturo hiše. »Še bolj pomembna je celostna ponudba, kombinirano delovanje oljnega ali plinskega kotla s sončnimi kolektorji, pri čemer je denimo olje sekundarni vir, ki se uporablja takrat, ko ni sonca,« pravi Komplet.

Novi ventili

Danfoss ima na novo razvite ventile za kopalniške radiatorje. Ti ventili so lahko opremljeni z dvema različnima vrstama termostatskih glav, klasičnimi, ki pripirajo pretok skozi radiator glede na temperaturo prostora, in glavami z omejevalniki temperature povratka, ki omejijo pretok skozi radiator glede na temperaturo povratne vode. Obe vrsti glav omogočata ustrezno nizko temperaturo povratka in s tem boljši izkoristek predvsem nizkotemperaturnih in kondenzacijskih kotlov.

Milan Pogačar iz Danfossa poudari, da je z izkoristkom modernih ogrevalnih naprav tesno povezana tudi splošna zasnova ogrevalnega sistema. »Enocevni sistemi so zastarele rešitve, ki težko omogočajo nizke temperature povratkov, zahtevajo večje diferenčne tlake, kar vodi k večji porabi električne energije za pogon črpalk in zaradi skoraj konstantnih pretokov večino obratovalnega časa zahtevajo večjo porabo elektrike. Zato je odločitev za dvocevni sistem s kakovostnimi plinskimi termostatskimi radiatorskimi ventili, ki izredno hitro prilagajajo pretok ogrevne vode skozi radiator temperaturi prostora, eden najpomembnejših korakov k doseganju visokih izkoristkov,« je prepričan Pogačar.

Nove priključne tehnike

Junkers, ki proizvaja plinske kotle, stavi na novo priključno tehniko ceoss-matrix, ki omogoča priključitev tako levo ali desno kakor tudi navzgor ali naravnost. To prihrani zlasti dragoceni čas pri namestitvi plinskega kondenzacijskega kotla. Plinska kondenzacijska toplotna centrala cerasmartmodul pa je idealna za vgradnjo v niše, kar pomeni prihranek prostora. Junkersova toplotna centrala ima 109-odstotni nazivni izkoristek, saj uporablja toploto dimnih plinov kot vir dodatne energije.

Razvili so tudi visoko učinkovit sistem za pripravo sanitarne vode s tehniko plastnega ogrevanja. Z vgrajenim 83-litrskim plastno ogrevanim hranilnikom vode dosegajo enak učinek kot s klasično ogrevanim 160-litrskim hranilnikom vode. Plastno ogrevani hranilnik dosega s kondenzacijo tudi pri pripravi sanitarne vode 17 odstotkov večji izkoristek kot konvencionalni hranilnik.

Ravno prostor je po mnenju Kompleta tisti strošek, na katerega se pogosto pozabi: »Imamo tudi 100-kilovatni kotel na plin, kar nekajkrat presega potrebe družinske hiše, v velikosti kuhinjskega elementa. Vprašanje je, ali si lahko vsi ljudje privoščijo deset kvadratnih metrov veliko kurilnico.«

Povpraševanje raste

Povpraševanje po kondenzacijskih kotlih na plin in olje kljub alternativnim virom energije se še kar povečuje. »To pomeni, da se biomase še ne porabi dovolj. Kjer je plin po ulicah, se odločajo za kondenzacijske kotle na plin, dobre izkušnje gredo od soseda do soseda. Za plin se v takih soseskah odločajo tudi tisti, ki so doslej kurili olje. Kjer ni plina, ostaja olje. Tehnologija na sekance in pelete je namreč verjetno finančno in prostorsko še prezahtevna. To so veliki rekonstrukcijski projekti, in če se naložba ne povrne v petih do največ desetih letih, se ljudje zanjo ne odločajo najraje,« pravi Klančišar.

Na konkretno vprašanje, na kaj se splača pomisliti, če desetletje ali več star kotel na kurilno olje ne dela več dovolj dobro, bodisi da porabi preveč goriva ali pa dimnikarji opozorijo na previsoke emisije, cisterna in dimnik pa sta še ustrezna, Šaver odgovori, da je to zemeljski plin, če je na voljo omrežje, drugače pa lesna biomasa. »Dimnik lahko ostane. Stvar je le v vrednotenju prostora. Za skladišče lesne biomase je treba imeti približno deset kubičnih metrov veliko skladišče. Utekočinjeni naftni plin ni konkurenčen in še cisterno je treba imeti,« meni Šaver.

Na dodatno vprašanje, kaj je s sončnimi kolektorji in toplotnimi črpalkami, pa odgovori, da so sončni kolektorji vsekakor dobrodošla zamenjava za dobršen del energentov, vendar ne v celoti. Toplotne črpalke so trenutno zelo konkurenčne, vendar utegnejo ta položaj hitro izgubiti, če se bo elektrika za gospodinjstva dejansko podražila za 20 do 25 odstotkov.

Podobno menijo v trgovskem podjetju Seltron, vendar so veliko bolj previdni. »Za kakšen sistem se odločiti? Če pride plin v ulico, je dobro preiti na plin. Če imate blizu gozd, ki ga je treba čistiti, je prava stvar lesna biomasa. Če je blizu podtalnica, je idealna rešitev toplotna črpalka, zemeljske sonde so še predrage. Dobra je tudi kombinacija toplotne črpalke in solarne energije ali solarne energije s plinom. Če imate žlahto v Saudski Arabiji ..., ne, brez ciganke in advokata se ne da nič napovedati, ni pametnega odgovora,« pravijo.

Težave

Rajko Brečko iz celjskega podjetja Robocom, ki servisira kurilne naprave, je razložil, kako najhitreje ugotoviti, ali kotel ne dela več učinkovito. »Če se na gorilniku pojavi črn dim, pomeni, da ima premalo kisika, če je dim bel, ga ima preveč. Za ugotavljanje manj očitnih napak pa je najbolje poklicati serviserja ali dimnikarje, ki izmerijo, kaj je v dimnih plinih.« Kaj serviserji Robocoma najpogosteje zamenjujejo? »Servomotorje, fotocelice, šobe pri kurilnem olju, filtre na črpalkah. Lani je bila z oljem prava katastrofa,« je opozoril tudi Brečko.

Z novo izolacijo tudi manjši kotel

Pri načrtovanju sanacije hiše, zlasti če se lastnik odloči za izboljšanje toplotne izolacije ali menjavo oken, je pogosta napaka, da lastniki kupijo kurilno napravo še pred končanimi izolacijskimi deli ali pa obdržijo staro. Zaradi manjših toplotnih izgub so potrebe po toploti manjše in zato bi morala biti manjša tudi moč kotla. Z manjšo obremenitvijo namreč izkoristek pada, v skrajnem primeru se celo zgodi, da se kljub boljši izolaciji in novemu sodobnemu kotlu poraba energije za ogrevanje ne zmanjša.

Delo in dom, 4. oktober 2006