Maslenice izvirajo iz Azije, kjer pa jih že pred nekaj tisoč leti niso gojili samo zaradi lepega cvetja, ampak tudi za medicinske namene in prehrano. Prva knjiga, ki opisuje samo maslenice ali rožo pozabljenja, kakor so jo imenovali Kitajci, je bila napisana leta 304 pred našim štetjem, v ljudskih pesmih so jo opevali že pred tem, najstarejša omemba pa je iz leta 2697 pred našim štetjem.

Maslenice so okrasne rastline iz družine zlatokorenovk in so precej podobne lilijam. V naravi je poznanih le 22 različnih vrst; rumeno maslenico (Hemerocallis lilioasphodelus), ki tudi omamno diši, najdemo po vlažnih travnikih naših krajev. V Sloveniji je zavarovana od leta 2004. Njena ogroženost ni toliko povezana s privlačnimi velikimi živorumenimi lijastimi cvetovi, ki cvetijo le kratek čas, ampak s spreminjanjem njenega življenjskega prostora, saj se močvirna območja umikajo vse večji urbanizaciji. S svojo masleno barvo je tudi dala ime celemu rodu teh trajnic.

Od sredine maja do septembra

Maslenice so rastline, ki jih preprosto moramo imeti na svojem okrasnem vrtu. V zemlji imajo gomoljasto odebeljene korenine, nad njimi pa se ozki in črtalasti listi elegantno povešajo ter so rastlini v okras. Na razvejenih steblih, ki ne potrebujejo opore, se razvija množica popkov, ki se razcvetajo dan za dnem, vendar posamičen cvet živi samo en dan, nato oveni. Marsikje se jih je zato oprijelo ime enodnevna lilija. V odrasli in razraščeni rastlini je lahko tudi več kot deset stebel, vsako z množico popkov, zato lahko cvetenje traja tudi do šest tednov. Uporabnost maslenic povečuje različen čas cvetenja posameznih sort. Najbolj zgodnje odprejo prve cvetove v sredini maja, zgodaj cvetoče cvetijo ves junij in še v začetku julija, srednje sledijo konec junija in ves julij, pozne pa v avgustu in nekatere še v septembru. Na vrtu lahko torej z različnimi sortami dosežemo cvetenje čez vse poletje.

Kaj pa barve?

Maslenice cvetijo v vseh barvah, razen v modri, zato lahko z njimi ustvarimo katerokoli barvno kombinacijo. Zdaj obstaja že nekaj deset tisoč registriranih sort, zato je na trgu neverjetno velika izbira teh hvaležnih trajnic. Cvetovi so v vseh odtenkih od svetlo kremne, rumene, oranžne, rjave, rdeče, rož­nate do vijoličaste; nekateri so dvo- ali celo večbarvni in tudi v najrazličnejših prelivajočih se tonih. Novejše sorte imajo različne barvne »učinke«, kot sta kontrastno obarvan zunanji cvetni rob ali kontrastno oko. Tudi po obliki se cvetovi razlikujejo; največkrat so sploščeni okrogli ali trikotni, vrstnati, zvezdasti ali pajkasti; pa tudi z nakodranim robom. Njihov premer sega od 4 do 25 cm. Seveda pa je temu primerna tudi višina rast­line. Zrastejo namreč od 25 do 130 cm visoko. Največja je izbira med sortami s cvetovi premera okoli 13 cm in višino okoli 70 cm. Nekatere maslenice prijetno dišijo, nekatere pa so obstojne tudi v dežju.

Preprosto gojenje

Maslenice niso izbirčnice, uspevajo skoraj v vsakih tleh, dobro prenašajo vroče in zmerno poletje, sonce in polsenco, jeseni pa njihov nadzemni del odmre, zato se nam ni treba bati, da bi pomrznile. Le v vodi ali prevlažnih tleh se ne počutijo dobro. So tudi zelo zdrave rastline. Lahko jih posadimo kjerkoli na vrtu, posamično ali v skupinah, kot obrobek gredicam ali v njihovem ozadju, lepe so tudi na suhem ob vodnem motivu. Primerne so za javne nasade ali za poletne počitniške vrtove.

Sadike posadimo v razrahljano in pognojeno vrtno zemljo. Če bo njihov prostor na soncu in jim ne bo primanjkovalo vlage, se bodo maslenice lepo razraščale, če pa jih bomo v zelo vročih julijskih dneh zalivali, bodo cvetovi večji in barve bolj intenzivne. Ker bodo ostale na istem mestu več let, bodo hvaležne za vsakoletni odmerek komposta ali humusa. Tiste z manjšim premerom cveta, do 7 cm, sadimo vsaj 30 cm narazen, velikocvetne pa do 50 cm narazen. Učinek bo lep, če bomo sadili po več maslenic skupaj, po tri ali pet. Njihovo prvo cvetenje bomo praviloma lahko občudovali že prvo leto po sajenju, v drugem bo rastlina razvila že več cvetnih stebel, vso lepoto, ki pa ni samo v cvetenju, ampak tudi v grmičkih zdravih listov, pokažejo v naslednjih letih. Za občudovanje neskaljene lepote teh »trajnic za inteligentne lenuhe«, kakor jih je poimenoval Karl Foester, pa je potrebno vsakodnevno obiranje odcvetlih cvetov. Presajamo jih lahko skoraj vse leto, najprimernejši čas pa je spomladi do konca aprila in predvsem jeseni, po cvetenju. Cvetovi in popki se velikokrat znajdejo v kuhinji, saj so zelo okusni. Lahko jih uporabljamo v juhah, jih polnimo z različnimi nadevi ali z njimi krasimo jedi. Če na vrtu po nesreči odlomimo cvet ali popek, ga nikar ne dajmo na kompost, ampak v usta in uživajmo v njegovem okusu.

Zaradi nezahtevnosti in izjemnega cvetenja so gojitelji že pred desetletji začeli maslenice množično križati in dosegli neverjetne rezultate. Zdaj so nad njimi najbolj navdušeni Američani in njihovo združenje ljubiteljev maslenic ima več kot 10.000 članov. Pri nas podobnega združenja sicer nimamo, imamo pa kar nekaj vrtov z zavidljivo raznolikostjo in številnostjo maslenic. Tudi na dva žlaht­nitelja ne smemo pozabiti. Prvi registrirani križanec smo dobili na prelomu tisočletja, ko je Izidor Golob, ki smo ga v Deluindom predstavili lani, pri Ameriški zvezi AHS registriral sorto 'Simple Unua'.

Kamnik ni samo mesto

Z maslenicami se z veliko ljubezni in potrpež­ljivosti že dolgo ukvarja tudi Branko Novak iz Kamnika, ki pravi, da na uspeh žlahtnitelja precej vpliva pravilna izbira »rastlinskih staršev«. Vendar je tudi v tem primeru statistika neizprosna in od tisoč križancev imata morda le dva ali trije videz in lastnosti, ki ustrezajo želenim ciljem ter kriterijem in lahko pomenijo nekaj novega. Njegove »starševske« rastline posejanih in vzgojenih križancev maslenic je na prelomu tisočletja prispeval priznani nemški žlahtnitelj maslenic Harald Juhr. Gospod Novak je tako posejal skoraj 400 križancev, a po nekajletnem opazovanju lastnosti in dokaj strogi selekciji je na vrtu ostalo le ducat najboljših in najlepših sort, ki so po starših podedovale visoko kakovost, sodoben videz in všečnost. So barvite, večinoma večbarvne in z močno poudarjenim očesom. Obstojnost barv na močnem soncu je odlična, solidne pa so tudi v dežju. Cvetovi so široki in kompaktni ter se široko razpirajo tudi v hladnih jutrih. Posebnost med novitetami je rumena, zelo raščava pajkovka 'Juno Spider' s premerom cveta 20 cm. Kamniške maslenice imajo svoja sortna imena sestavljena iz dveh ali treh besed. Prva je vedno Juno, ki pa ne predstav­lja Jupitrove žene, ampak je sestavljenka iz prvih dveh črk priimkov Juhr in Novak.

Izjema sta maslenici, ki sta dobili ime po rojstnem kraju in njegovem ožjem okolišu; to sta sorti 'Kamnik' in 'Perovo'. Maslenic, ki bi bile vrhunska svetovna uspešnica, pravi (pre)skromno gospod Novak, pa med temi križanci žal ni, saj bi bilo za to potrebno še veliko več načrtnega križanja, več tisoč sejancev in tudi nekaj opoteče sreče.