Okrasni vrt: Čas pomirjenosti in tišine

4. 1. 2015 | Besedilo: Matic Sever | Fotografije: Matic Sever in Alenka Gorza

okrasni vrt, trajnice, zimzelene rastline, pozimi cvetoče rastline

Ko razmišljam o vrtu pozimi, razmišljam predvsem o zelo različnih pričakovanjih posameznikov. Nekateri že sredi jeseni porežejo in počistijo vse odmrle rastline in skoraj dobesedno zaprejo vrtna vratca do pomladi. Vrt prepustijo zimskemu počitku. Drugi porežejo le grde, polomljene suhe rastline in pričakujejo prve slane, da s kristalčki okrasijo stebla, semenske glavice in vejevje. Tretji niso zadovoljni le s sladkornim okrasom na suhih socvetjih hortenzije in poskrbijo za veliko zimzelenih trajnic in grmovnic, še več, poskrbijo tudi za zimsko cvetje.

Ker sam spadam med drugo in tretjo skupino, uživam v zaledenelem okrasju suhih rast­lin, zimzelenih listih in zimskih cvetovih, vseeno pa sem popolnoma pomirjen, kadar vse prekrije debela snežna odeja, ki mogoče celo prepreči dostop do vrta. Tudi takrat se potrudim odpirati oči za estetiko, ki ni vidna na prvi pogled, a je je, če le ni preveč snega, v izobilju.

Večina zelnatih rastlin se torej umakne in vrtni oder prepusti lesnatim. Takrat najbolj pride do veljave ogrodje zasadit­ve, ki ga sestavljajo drevesa in grmovnice, veliko bolj pa so vidni tudi arhitekturni elementi, stopnice, zidovi, terase, senčnice, lope … Z malce širšim pristopom in daljnoročnim razmiš­ljanjem lahko torej že pri načrtovanju vrta ali posameznih zasaditev predvidimo lepo sliko za zimski čas. Tako bomo izbrali lesnate rastline, ki bodo z vejami, golimi ali ozelenjenimi, ustvarjale razgibane silhuete. Nekatere okrasne trave, kot so kitajski trstikovci, zasadimo v skupine, ki bodo lepo razmeščene po vrtu tudi brez spremljave ustvarile harmonično sliko.

Zimzelene rastline

Zimzelene rastline so že same po sebi simbol večnosti. Zdi se, da ne počivajo, čeprav ni čisto tako. Njihovo listje je navadno pozimi najbolj temno, lahko celo pordi ali se odene v temne rjavovijoličaste odtenke, kot to lahko opazujemo pri bršljanu in mahoniji. Ni pa treba ostati samo pri temno zeleni. Poznamo obilo vrst in sort v drugih barvah. Rumeno- in belopisane sorte bomo našli pri bodikah, pušpanu, bršljanih, trdoleskah, navadnem zimzelenu in debelački. Nekaj sončne energije bodo izžarevale rumeno­listne sorte iglavcev: brinov, ceder, pacipres, rušja ... Če smo bolj privrženci sive in sivomodre, posadimo tako obarvane sorte jelk, ceder, brinov, navadno sivko, nemški rožmarin, juko.

Pozimi cvetoče

V drugi polovici zime smo pri nas vajeni predvsem naših treh avtohtonih znanilcev pomladi. Navadnega malega zvončka, jarice in črnega teloha. Pravo mavrično predstavo si lahko pričaramo z orientalskimi križanci telohov, ki nas bodo predvsem februarja in marca razveseljevali z belimi, rumenimi, zelenimi, rožnatimi, mareličnimi, skoraj črnimi in rdeči cvetovi. Še prej bodo zacvetele nekatere čudovite grmovnice. Nepozebniki nas očarajo z rumenimi, oranžnimi ali rdečimi »pajkci«, na izbiro imamo tudi kar nekaj drenov. Od pogosteje sajenih naj omenim bodnantsko brogovito, ki lahko že od konca jeseni počasi čez zimo razpira gosta rožnata socvetja. Oba omenjena lepo dišita, zimski cvet pa je ponudbo še nadgradil, saj poleg rumenih cvetov dišijo tudi njegove veje.

Lepo lubje, trajnice in plodovi

Nekatera drevnina ima izjemno lepo lubje, ki močno prispeva k lepoti vrta in največkrat pride do veljave le v tem letnem času. Verjetno najbolj opazne so breze z belo-črnim ali zgolj belim lubjem, sivemu javorju se tanke plasti luščijo in v soncu oranžno­rjavo žarijo. Med grmovnicami so z barvitim lubjem okrašene predvsem vrbe in različne vrste ter sorte drena v rdeči, oranžni, rumeni, zeleni in vijoličasto črni. Izredno lepe so tudi zimzelene zelnate trajnice, kot so bergenija, lipica, navadni zimzelen in debelačka. Od praproti so zimzelene npr. rdeča glistovnica, wallichova glistovnica in več vrst ter sort podlesnic. V zeleni ali rdeči barvi so na voljo mandljevolistni, v sivomodri pa naskalni mlečki. Skoraj vso barvno paleto zastopajo iskrivke ali hojhere.

Če ptice že jeseni ne pozobajo slastnih jagod, nas bodo pozimi razveseljevale rdeče ali rumene kroglice na bodiki, vijoličaste na lepoplodki in rdečeoranžne na panešpljici.

Kaj porezati, počistiti

Pogosto so največje zadrege pri zelnatih trajnicah, saj pri veliki večini njihov nadzemni del jeseni propade. Osnovno vodilo naj nam bo, da sproti spremljamo dogajanje in se odločamo, kaj je že preveč utrujeno, kaj dejansko že kazi videz in katere rastline ne bodo pripomogle k lepi zimski podobi. Take seveda porežemo do tal. Gredic ni treba posebej čistiti, ravno nasprotno, porezane rastline lahko uporabimo za zastirko.

Kaj in kako zavarovati

Načeloma gojimo predvsem prezimno trdne rastline, zato s prezimovanjem in dodatno zaščito ne bi smeli imeti večjih težav. Vseeno pa za vsak primer zavarujmo vrtnice. Osnovo lahko zasujemo z mivko, sekanci ali lubjem, pomagamo pa si lahko tudi s smrekovimi vejami. Z njimi lahko prekrijemo tudi na mraz bolj občutljive trajnice. V zelo mrzli zimi pazimo, da bomo redno zalivali zimzelene rastline, še posebno manjše, ki so bolj ranljive za fiziološko sušo. Rastline v okrasnih loncih je bolje postaviti ob zgradbo, lahko pa jih tudi ovijemo z vrečevino.

Je prav, da se nismo docela zmožni odlepiti od živosti, ki jo na vrtu najbolj simbolizirajo rastline? Je prav, da se ne zadovoljimo z lučkami in svetlečimi se okraski ter sprejmemo, da je zima obdobje počitka? Če bo kakšen teloh ali cvet nepozebnika nadomestil vsaj nekaj električnega blišča, plastičnih okraskov in umetnega snega, smo na pravi poti, na poti, ki ne zajema le skrbi za nas in naše bližnje, ampak za ves planet.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE