Gospa Karlina se je sredi šestdesetih let podala za delom v Nemčijo, si blizu Frankfurta ustvarila družino, potem pa se je, kakor se vračajo ptice selivke, vrnila domov v hišo svojih staršev in ob njej ustvarila vrt v majhnih sobah, za zelenjavnega pa bi celo lahko hudomušno dejali, da je vrtna depandansa. Marsikdo bi nad parcelo nehvaležne romboidne oblike, obdane s sosednjimi hišami, ki jo prometna cesta celo deli na dva dela, obupal in dvignil roke. Toda navkljub nemogoči nalogi je gospe Karlini s prav posebnim čutom za kombiniranje rastlin, spoštovanjem tradicije in z njeno slikarsko nadarjenostjo uspelo ustvariti ženski vrt, ki je v svoji majhnosti in raznolikosti pravzaprav popoln. Nedvomno je to rezultat nežne duše, nekaj pa je pripomogel še njen študij umetnostne zgodovine, saj se je takrat na potovanjih začela zanimati za vrtove. Ti so kmalu prerasli v pravo strast, postala pa je tudi članica nemškega združenja ljubiteljev trajnic. V tem času se je seznanila z biodinamično metodo gojenja rastlin in znanje še dopolnila z vedenjem o feng shuiju. Za zdravje svojih rastlin skrbi sama in jim z biološkimi pripravki pomaga, da so ves čas v dobri kondiciji.

Manjši del parcele, ki ga cesta ločuje od preostalega vrta, nekakšna vrtna depandansa, je spremenjen v zelenjavni vrt. Tu v popolnem razumevanju sobiva zelenjava s cinijami, enoletnimi astrami, janežem in drugimi rast­linami, ki so bile nekdaj vrtna stalnica, zdaj pa jih najdemo le še redkokje. V to simpatično vrtno zmešnjavo pridemo skozi obok, ki ga preraščajo vrtnice, na drugi strani pa se skozi zeleno živo mejo, ki je tako postala opora, trudijo priplezati buče.

Vrtnice so lastnici posebno pri srcu, zato ni čudno, da jih najdemo povsod; kot nekakšno rdečo nit, ki povezuje vrt s hišo. Obraščajo pročelje hiše in jo spreminjajo v sramežljivo gospodično prejšnjega stoletja s klobukom, dolgim krilom in senčnikom. Morda izhaja takšen občutek iz izjemno zanimivega »starinskega« izbora vrtnic. Obrezane pušpanove živice poskrbijo, da je ta del zelen tudi pozimi, spomladi in poleti pa omejujejo čebulnice, razigrane potonike, elegantno baptizijo, žareče maslenice in druge, da ostanejo znotraj začrtanih meja.

Pot ob hiši pelje v garažo, vendar to ni samo pot, ampak gredica. Gredica? Da, saj gospa Karlina ni bila navdušena nad idejo, da bi jo asfaltirali, ampak jo je dala raje stlakovati v zanimive vzorce, vmes pa pustila prostor za peščene površine. Tukaj so se razbohotile različne vrste materine dušice in druge rastline, odporne proti suši in tudi morebit­nim stopinjam. Če vam uspe dvigniti pogled, boste ob robu hiše videli ozko gredico, kjer dominira Rosa 'Veilchenblau', najbolj modra vrtnica, kar so jih doslej vzgojili, in daje vogalu hiše podobo modrega slapu. Prav dobro morate pogledati, če se hočete prepričati, da je res vrtnica. Ob nogah ima tako kot vse vrtnice drugod na vrtu dvorne dame in služinčad v cvetočih trajnicah, ki še poudarijo lepoto kraljic.

Na koncu hiše stopite pod obokom iz glicinije na dvorišče, ki je bivalni vrt in pravzaprav posebna soba, obraščena z vzpenjavkami in na drugi strani zamejena s prikupno hiško za goste. Prav poseben poudarek temu delu dajejo številne posode, zasajene s trajnicami, rdečelistni javor, različni bršljani in špajka v rdeči in beli barvi. Ti dve barvi vsekakor prevladujeta, vendar ne nadvladujeta v prostoru, ki mu svojevrsten čar dajejo tudi kovinski beli stoli in mizica. Svoje prida še manjši vodni motiv, ki poskrbi za zvočno kuliso. Presenečajo številni drobni dodatki, kot so vaze, kamnite skulpture, replike starih vrt­nih dodatkov, polžje hišice, brezova metla in kositrne zalivalke, ki so z izbranim okusom nevsiljivo razmeščene in rahlo zakrite v zelenju te sobe, namenjene meditiranju in uživanju v senci.

Če pa pride na obisk številnejša družba, je zanjo prostor pod leseno senčnico, obraslo s plezalkami. Ta ni zahtevala veliko prostora, saj je z eno stranjo naslonjena na hiško za goste. Na leseni mizi pod listno streho pa gos­pa Karlina rada postreže svoje kulinarične posebnosti in dobrote, katerih sestavina so obvezno ali vrtnice ali dišavnice, ki jih goji v zeliščnem vrtu za hiško. Ta je razdeljen v štiri gredice z ajbišem (še veste, kaj je to?), luštrekom, meto, bergamotko, ameriškim slamnikom in drugimi zelišči, katerih vonj se prepleta z vonjem štirih zgodovinskih vrtnic, ki imajo vsaka svojo gredico. Tukaj so svoj dom v simpatičnem hotelu našle najraz­ličnejše žuželke, ki v zahvalo pomagajo na vrtu vzdrževati naravno ravnovesje. Nikakor pa ne bi bilo prav, če ne bi omenili čisto posebnega vhoda na zeliščni vrt z obokom, ki ga na eni strani prerašča bogato cvetoča vrtnica 'Ghislaine de Feligonde', katere drobni oranžni cvetovi se na vrhu združujejo s cvetočim kovačnikom, ki vse zavije v sladek vonj.

Prav preplet vonjav, ki se nežno širijo po zraku, in dehtenje rož, o katerih govori gospa Karlina z zanesenostjo in znanjem, sta prepoznavni znamenji tega vrta, ki ga nikakor ne moreš pozabiti. Le kdo bi namreč lahko pozabil sladki vonj vrtnic z dodatkom pomaranče in svežino limone ter ščepcem cimeta?