Skozi zgodovino so se vrednosti za toplotno prehodnost konstrukcij spreminjale. Prve podatke tako zasledimo v Stavbnem redu za Vojvodino Kranjsko iz leta 1875. V navedenem dokumentu je bila vrednost toplotne prehodnosti za opečni zid debeline 45 cm 1,29 W/m2K, za zid debeline 38 cm pa 1,39 W/m2K. V zadnjih 50 letih se je ta vrednost postopno zniževala.

Objekti, zgrajeni pred prvo energetsko krizo v sedemdesetih letih, so bili le redko toplotno izolirani, potem pa so dobili prve sloje toplotne izolacije v debelinah do 5 cm, najpogosteje na hladnem podstrešju in fasadah. Konec 20. stoletja se je zaradi ponovnega hitrega dvigovanja cen energentov začelo več pozornosti namenjati porabi energentov za ogrevanje objektov. V tem času je bila kupna moč lastnikov nepremičnin visoka, gospodarska rast pa v stalnem vzponu, zato se je pogosteje uporabljala debelejša toplotna izolacija (k temu je pripomogla tudi država z vse strožjo zakonodajo na področju energijske učinkovitosti objektov). Pojavili so se prvi energijsko varčni objekti in sanacije objektov z dodajanjem večjih plasti toplotne izolacije na delno izolirane objekte.

Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ki bi jih želeli nameniti prenovi objekta, je odločitev za izbiro ustreznega oziroma najučinkovitejšega načina prenove težka. Vprašanje, ali denar nameniti za dodatno toplotno izolacijo ovoja objekta ali zamenjavi stavbnega pohištva oziroma kurilne naprave, tako ostaja odprto. Najpogosteje je smiselno investirati v vsaj dva ukrepa, saj prineseta največji učinek pri varčevanju. Najučinkoviteje prenovimo objekt z zmanjšanjem toplotne izgube skozi ovoj in s povečano zrakotesnostjo. Z uporabo dodatnega sloja toplotne izolacije na strehi (URSA SF 32 ali URSA SF 34) in na fasadi (URSA FDP 2, URSA FDP 2/Vf, URSA FDP 3/Vf ali URSA XPS N-III-L) dosežemo učinkovito zmanjšanje toplotnih izgub skozi ovoj stavbe, z zamenjavo stavbnega pohištva s kakovostnejšim in vgradnjo po RAL-sistemu pa izboljšamo zrakotesnost. Natančna končna obdelava detajlov, kot so stiki stavbnega pohištva s fasado in zmanjšanje vpliva toplotnih mostov, dodatno pripomore k boljši zaščiti objekta pred toplotnimi izgubami. Pri takem načinu sanacije objekta lahko pričakujemo, da se bo investicija povrnila v približno desetih letih, v 25 pa tudi najvišje prihranke pri različnih kombinacijah prenove objekta.

Z ustreznimi materiali in ustrezno prenovo obstoječih objektov lahko dosežemo tudi standarde, določene za pasivne hiše (ovoj stavbe z U ≤ 0,15 W/m2K).

Iz navedenega torej izhaja, da se splača prenavljati objekte, jim vdihniti novo podobo in jih tako ohraniti za naslednje generacije. Toplotnoizolacijski materiali URSA vam bodo zagotovo pomagali pri prenovi objekta in do večjega prihranka pri stroških za ogrevanje. Če imate kakršno koli vprašanje o prenovi objekta, nas pokličite in pomagali vam bomo poiskati ustrezno rešitev.

URSA Slovenija, d. o. o.