Drevesa stebričaste rasti so za majhen vrt primerna zato, ker dosegajo majhen premer in jih lahko posadimo relativno blizu skupaj ali celo v vrsto 60 cm narazen, njihova končna višina pa je odvisna od podlage, na katero so cepljena, torej so lahko različno visoka. V obhišnih sadovnjakih, predvsem ob ozkih gredah, vzdolž dovozov ali ponekod ob južnih stenah hiš, pa si ljudje omislijo tudi špalirno (ali kordonsko) vzgojo dreves, ki je najbolj priljubljena pri hruškah. Gojitvena oblika je ploščata, torej krošnja ne sega v širino. Kot smo pred časom izpostavili v prispevku Sajenje sadnega drevja: Prednost odpornim sortam potrebujemo za tak način vzgoje običajno sadiko, ploščata vzgojna oblika je odvisna le od našega načina rezi in privezovanja mladih poganjkov.

Jablane balerinke ne potrebujejo rezi

Drugače pa je s stebričastimi sadnimi drevesi: pri nekaterih je ozka in pokončna "krošnja" gensko pogojena, torej je značilna samo za določene sorte. Kot stebričasta drevesa (uporabljata se tudi izraza drevesa kompaktne rasti in balerinke) vam bodo v drevesnicah prodali točno določene sorte. Najprej so se na trgu pojavile jablane stebričaste rasti, in to ne brez razloga. Pri sorti mcintosh so namreč že pred več kot pol stoletja odkrili naravno mutacijo, zaradi katere iz debla oz. pokončnega poganjka izraščajo vejice izrazito kompaktne rasti z zelo majhnimi internodiji, tj. razdaljami med dvema kolencema. Takšne vejice, obraščene z rodnimi brsti, zrastejo le nekaj centimetrov na leto, zato jih ni treba obrezovati, v višino pa drevesa rastejo toliko, kolikor jim dopušča podlaga, na katero je sorta cepljena. Potem ko so z nenavadnim mutantom križali druge sorte jablan, so dobili prvo generacijo jablanovih sort balerink, ki so jih tako poimenovali po podobnosti s figuro piruete.

Stebričasta drevesa drugih sadnih vrst obrezujemo

Vejice pri drugih sadnih vrstah stebričaste rasti, hruškah, breskvah, marelicah, češnjah in slivah, niso tako zbite oz. kratke kot pri jablanah, pač pa drevesna krošnja ohranja ozko obliko zato, ker gre za sorte, pri katerih se dajo stranski poganjki s privezovanjem in rezjo oblikovati v pokončno rast. To pomeni, da so si dali v specializiranih drevesnicah, kjer vzgajajo te sorte, z obliko drevesc, preden so prišla do kupca, precej opraviti. V nasprotju s stebričastimi jablanami bodo potrebovala ta drevesca redno obrezovanje v skladu z navodili, drugače bo njihova oblika čedalje bolj "običajna". Najlaže je stebričasto rast (če ne govorim o jablanah) vzdrževati pri hruškah, medtem ko so vsi koščičarji bolj muhasti, poleg tega pa so bolj izpostavljena obolevanju.

Nekateri tuji drevesničarji ali dobavitelji prodajajo stebričasta sadna drevesa iz skupine, ki smo jo pravkar opisali, tudi kot minaretasta drevesa (minarette friut trees), kar je v bistvu zaščitena blagovna znamka. Navajajo, da je jih mogoče, glede na vrsto, saditi od 60 do 90 centimetrov narazen, posebej pa je izpostavljena tehnika obrezovanja. Priporočljivo je torej, da ne glede na dobavitelja za stebričasto drevo ob nakupu zahtevate tudi natančne informacije o končni pričakovani velikosti in oskrbi.

Pritlikava drevesca

Še drugačna pesem kot stebričasta drevesa, ki so namenjena tako za sajenje na prosto kot v lonce, pa so pritlikava ali mini sadna drevesca (na trgu kot dwarf tress, patico trees, tudi container trees). Ta so bolj namenjena za gojenje v loncih, ki zaradi omejenega prostora za korenine še dodatno omeji rast nadzemnega dela. Podjetja, ki se ukvarjajo z njihovo vzgojo, so pri križanju z namenom razviti nove sorte prav tako pozorna na mutante z izrazito majhno rastjo, ali pa, kot smo ugotavljali v članku Stebričasto sadno drevje: Balerink ne obrezujemo, več poganjkov s kompaktno rastjo (kratki internodiji) cepijo na izrazito šibko rastoče podlage in uporabljajo še druge hortikulturne tehnike.