Zaklad vsake dežele, ki ga je potrebno varovati in ga ohranjati, so prav gotovo tudi avtohtone in udomačene sorte vrtnin in poljščin. Avtohtona ali domača sorta je nastala iz avtohtonega izvornega semena in ni bila načrtno žlahtnjena ter se prideluje, vzdržuje in razmnožuje v Sloveniji. Medtem pa je udomačena ali tradicionalna sorta sicer tujega porekla, vendar je dobro prilagojena na slovenske pridelovalne razmere in se vzdržuje in prideluje v Sloveniji.

V Semenarni Ljubljana se zavedamo prednosti teh sort pred tujimi zaradi njihove prilagojenosti rastnim razmeram pri nas, zato že vrsto let skrbimo in vzdržujemo večino teh sort in ponosni smo, da lahko aktivno sodelujemo pri ohranjanju slovenske kulturne dediščine. 

V ponudbi imamo 33 avtohtonih in udomačenih sort vrtnin ter 6 sort poljščin, med katerimi so čebula, česen, fižol, korenje, motovilec, paprika, paradižnik, repa, solata, zelje, oljna buča, ajda, lucerna in krmna ogrščica. Predstavljamo nekatere slovenske avtohtone in udomačene sorte vrtnin.

Korenje LJUBLJANSKO RUMENO
Velik, svetlo rumen koren, pozna sorta, ki se odlično in dolgo skladišči. Primerna je za svežo rabo in za krmo živali ter ima veliko hranilno in krmno vrednost. Ni pa samo krmno korenje, saj vsaka dobra gospodinja ve, da je odlična domača juha ravno tista, v kateri je Ljubljansko rumeno korenje. 

Čebula BELOKRANJKA
Zelo priljubljena čebula v Beli krajini, značilne, za čebulo manj pogoste, podolgovate oblike. Srednje pozna sorta, s svetlo rjavimi luskolisti barve in belim mesom je ostrega a hkrati sladkega okusa po čebuli. Njena velika prednost je odlično skladiščenje.

Oljna buča SLOVENSKA GOLICA
Srednje veliko, ploščato okrogli plodovi rumene barve z zelenimi progami dozorevajo od poznega poletja do jeseni. Na prosto jo sejemo v dobro pognojena tla sredi maja, ko se tla ogrejejo na 10°C.

Fižol JABELSKI PISANEC
Srednje zgoden visoki fižol močne rasti. Uživamo pisana zrna, mlada ali suha, ki so odličnega okusa. Stroki so zeleni, ko zorijo so rdeče pisani.

Solata LEDA
Poletna slovenska krhkolistna solata, izboljšana Ljubljanska ledenka, ki dobro prenaša vročino in gre pozno v cvet. Glave so velike in kompaktne. Listi so svetleče rumeno zelene barve, rob lista je valovit in nazobčan. Solata je zelo okusna. Sejemo jo lahko kot berivko.

Paradižnik VAL
Slovenski paradižnik visoke in bujne rasti. Plodovi imajo značilno “srčasto” obliko, so mesnati, rožnato rdeče barve. Imajo zelo malo semen, zato so primerni za kuhanje mezge, prav tako tudi za pripravo solat. Val je izboljšana različica Volovskega srca.

Fižol CIPRO
Visoki fižol s kratkimi, zelenimi ploščatimi stroki, brez nitk in z debelimi zrni. Primeren je za stročje in za zrnje.
Sadimo ga od aprila do konca junija.

Motovilec ŽLIČAR
Ima srednje velike rozete z ovalnimi, temno zelenimi listi z rahlo navzgor zavihanim listnim
robom, ki daje listu obliko žlice. Listi so gladki, svetleči in gladki s polnim okusom. Odlično prezimi, dolgo se ga reže, v cvet uhaja pozno.