#Gregor Božič

Vrt in živali | Sadovnjaki

Vredno branja

Predavanje o starih sadnih sortah na Goriškem

Nekdaj so od briških marelic po svoji aromi najbolj sloveli flokarji, odporni na monilijo in mraz, nagnjeni k izmenični rodnosti, zaradi česar so jih spodrinjale druge sorte. Drobni in debeli flokarji sta le dve sorti izmed več kot 60, ki rastejo v vzorčnem sadovnjaku starih in avtohtonih sort sadnih vrst v Kojskem v Brdih. Skupina zanesenjakov pod vodstvom Gregorja Božiča, ki se je pred leti lotila načrtnega obujanja starih sadnih sort na Goriškem, ga je novinarjem pokazala pred dnevi, jutri pa bo na gradu v Kromberku ljubiteljski in strokovni javnosti natančneje predstavila rezultate več let trajajočega projekta in zajetni brezplačni publikaciji o zgodovini sadjarstva na Goriškem z opisom starih in avtohtonih sort. Opisu njihovih značilnosti in z njimi povezanim zanimivostim bo posvečen večji del Božičevega predavanja.

18. 9. 2017 | 13:15

Vrt in živali | Sadovnjaki

Vredno branja

Sadje sonca

Pred dnevi je izšla izredno lepa knjižna monografija Sadje sonca, ki opozarja na neprecenljivo vrednost ogrožene naravne in kulturne dediščine Goriških Brd. Prinaša ilustracije 63 sadežev, opise njihovih lastnosti ter spomine starejših prebivalcev pokrajine na sadje in sadno drevje. Avtor besedila je Gregor Božič, ilustracij in obikovanja pa Barbara Ogrič Markež, ki je bila lani nagrajena za najlepšo slovensko knjigo FAO 37-21.

Julijana Bavčar 18. 9. 2017 | 13:14

Vrt in živali | Sadovnjaki

Vredno branja

Dragocene stare sorte češenj

Južna železnica Dunaj–Trst, ki so jo odprli sredi 19. stoletja, je ponesla sloves mnogih sadnih vrst, ki so uspevale na Primorskem, v Srednjo Evropo, pogosto pa tudi daleč prek njenih meja. Za eno najboljših češenj tistega časa je tako veljala vipavka, ki je bila poleg hruške goriška figovka edina avtohtona sorta iz Goriške, ki je našla pot v mednarodno sadjarsko literaturo. Poleg pretežno tujih sort češenj, na katere danes naletimo v sadnih drevesnicah in o katerih smo pisali v prispevku Obiramo jih lahko tudi s tal, so za družinske in ljubiteljske vrtove še vedno zanimive slovenske avtohtone sorte in druge stare sorte, ki so pri nas nekdaj predstavljale glavnino pridelave. Njihove značilnosti smo povzeli po publikaciji Stare sadne sorte na goriškem Gregorja Božiča.

Julijana Bavčar 18. 9. 2017 | 13:14

Najbolj brano

Vrt in živali | Zelenjavni vrtovi

Vredno branja

Vrtnarski nasveti: Kako vzgojiti domačo papriko in paradižnik

Vzgoja paradižnika in paprike zahteva vsakodnevno skrb ter ustrezne pogoje za rast, kot so toplota, svetloba, zalivanje in zaščita pred škodljivci.

19. 5. 2025 | 12:05

Vrt in živali | Zelenjavni vrtovi

Vredno branja

Kurja črevca – plevel, ki ga je hvalil že pater Ašič

Kurja črevca ali navadne zvezdice so nežen enoletni plevel, in dokler se ne zapletejo med motovilčeve rastline, jih zlahka odstranimo. Ker cvetijo in semenijo kar štirikrat letno, celo v mili zimi, in na eni rastlini lahko dozori kar 15.000 semen, je razumljivo, zakaj moramo biti pri odstranjevanju vztrajni.

Julijana Bavčar 13. 5. 2025 | 13:18

Bivanje | Arhitektura

Vredno branja

Expo 2025: Največja lesena zgradba na svetu

Svetovno razstavo v Osaki na Japonskem zaznamuje lesena krožna struktura, ki so jo pri Guinnessovi knjigi rekordov razglasili za največjo leseno zgradbo na svetu.

17. 5. 2025 | 14:00

Kolumne

Vrt in živali | Zelenjavni vrtovi

Vredno branja

Kolumna Jerneje Jošar: Zgodba o plevelu

K pisanju teh vrstic me je spodbudila pripomba moje drage tašče, potem ko si je na televiziji ogledala prispevek z mojega sonaravnega vrta na vrtnariji, v katerem sem gostovala z nasveti o vrtnarjenju. Na vrtu, ki je za mnoge vrtičkarje starejše generacije milo rečeno »čuden« že zaradi sajenja v mešane skupine, kjer nič ne raste v vrsti, zastrtih tal in cvetja med solato, je blestel navadni gabez, tik ob njem pa še koprive. In pripomba: »Hm, imaš pa kar veliko plevela.«

Jerneja Jošar 3. 6. 2020 | 09:33

Vrt in živali | Zelenjavni vrtovi

Vredno branja

Kolumna Jerneje Jošar: Pri paradižniku je pomemben začetek

Zadnja leta se vrtnarski centri že v drugi polovici aprila napolnijo s sadikami plodovk. Okoli prvega maja vlada v povezavi s to vrtnino pravcato obsedno stanje. Jaz pa nemočno opazujem, in če se le da in kjerkoli se da, opozarjam, svetujem: počakajte.

Jerneja Jošar 5. 5. 2020 | 13:35

Vrt in živali | Zelenjavni vrtovi

Vredno branja

Kolumna Jerneje Jošar: Vse o sajenju kumar in paprik

Kumare in paprike, ampak malo drugačne!

Jerneja Jošar 6. 5. 2025 | 06:00