Rez sadnega drevja: Rast in pridelek drevesa v ravnovesju

14. 3. 2007 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Igor Modic

rast drevesa, pridelek, sadno drevje, dosje

Kako je mogoče, da smo na bujno rastočem sadnem drevesu konec zime izrezali veliko poganjkov, pa je spomladi kvišku pognalo še več tankih vejic? Zakaj se nam cepljena sadika v obliki šibe nikakor noče obrasti tako, da bi razvejala lepo krošnjo, in kaj je mlademu drevesu, da se mu veje iz leta v leto lepo debelijo, pridelka pa od nikoder? Po odgovore na vprašanja, ki pogosto žalostijo neizkušene ljubiteljske sadjarje, smo se odpravili na Brdo pri Lukovici, v poskusni sadovnjak Kmetijskega inštituta Slovenije.

Ker je od več kot 40.000 tisoč sadnih dreves v nasadu, namenjenem predvsem opravljanju raziskav in preizkušanju novih tehnoloških in zaščitnih ukrepov v sadjarstvu, največ jablan, nam je vodja sadovnjaka Roman Mavec pravila rezi sadnega drevja predstavil prav na njih. Načela, ki veljajo za rez pri jablani, so zaradi njenih značilnosti dobro izhodišče za obrezovanje drugega sadnega drevja.

Zaželen prirast od 40 do 60 centimetrov na leto

Tudi sadjar, ki ima prostor samo za nekaj dreves, mora pred saditvijo narediti sadilni načrt in glede na razpoložljivi prostor izbrati prave sadike, je poudaril Roman Mavec. Jablane, ki so cepljene na šibke vegetativne podlage (najpogosteje na sorto z oznako M-9), potrebujejo v vrtnih razmerah meter in pol širine v premeru, na srednje bujnih podlagah (najpogosteje na M-106) do tri metre in pol, jablane na bujnih podlagah iz semena (na sejancih) pa se ne bodo dobro obnesle, če jim ne bomo namenili vsaj pet metrov prostora. Podatek o podlagi in nanjo cepljeni sorti je pomemben tudi zato, da sadjar ve, kako drevo glede na pričakovano rast obrezati. Neobrezan jonatan na šibki podlagi bi brez rezi, s katero ga lahko obdržimo na dveh metrih, zrasel tudi 3,5 metra visoko, medtem ko bi na srednje bujni podlagi sam dosegel pet metrov (z rezjo 3,5 metra).

Načeloma velja, da je mogoče pri jablani v zreli rodni dobi rez opraviti večkrat na leto. Večkrat po malem je celo bolje kot enkrat temeljito, kajti za drevo je rez šok. Bujni hormonski odziv v njem aktivira sokove za celjenje ran, ki povzročijo še živahnejšo rast. Odtod na videz obilje šib, ki smo ga kot presenečenje omenili na začetku. Tudi s prezgodnjo rezjo, denimo pozimi, ko sokovi še mirujejo, povzročimo prevelik prirast lesa pozneje v vegetacijski dobi, saj drevesu nismo odvzeli nič presežne hrane. Posledica prešibke rezi pa bi bila najprej prevelika rodnost, zaradi katere bi se les prehitro staral. Ko govorimo o premočni ali prešibki rezi, imamo v mislih število poganjkov, ki jih odstranimo, po dolžini pa prirezovanje določa razpoložljivi življenjski prostor drevesa. Za sadjarja je znamenje, da je bila rez jablane čez leto ravno pravšnja, če je letni prirast poganjkov od 40 do 60 centimetrov.

Vsi deli krošnje potrebujejo svetlobo

Pri sadnem drevju razlikujemo več vrst rezi: prva štiri leta moramo z gojitveno rezjo ustvariti primerno rastno obliko oz. krošnjo. Opravimo jo vsako leto konec zime oz. pred začetkom vegetacije.

Pri odraslem drevesu pa vsako leto opravimo redno rez v rodnosti, laično imenovano tudi vsakoletno obrezovanje sadnega drevja. S tem postopkom vzdržujemo obliko (večinoma prisekanega stožca), z odstranjevanjem odvečnih vej osvetljujemo notranjost krošnje, z njim pa opravimo tudi prvo odstranjevanje odvečnih cvetnih brstov. Poleg tega je redna rez bistvenega pomena za ohranjanje ravnotežja med rastjo drevesa (lesa) in rodnostjo. Čas za redno vzdrževalno rez je od konca februarja do sredine marca, zaradi česar se ji reče tudi zimska rez. V intenzivnih nasadih se z njo uredita spodnji dve tretjini drevesa oz. krošnje, zgornja tretjina pride na vrsto junija. S takratno zeleno rezjo, pri kateri prikrajšajo vrh, sadjarji osvetlijo notranjost krošnje in ošibijo prebujna drevesa, kar povzroči, da gre del hrane v plodove in za tvorbo novega cvetnega brstja za prihodnje leto. Drevo je mogoče obrezati še po obiranju pridelka, pri čemer se odstranijo polomljene veje in prikrajšajo obstoječe.

Gojitvena rez mlade sadike

V sadovnjaku na Brdu smo si ogledali tudi razliko med enoletno sadiko jablane, ki je bila vzgojena v obliki ravne šibe, in enako staro s predčasnimi poganjki. Medtem ko prva nima poganjkov, iz katerih bi izrasle veje, je druga že oblikovana kot drevesce z deblom in krošnjo, ki jo nakazujejo poganjki oz. vejice. Razlikujeta se, ker nista obe zrasli v enako idealnih razmerah, je pa mogoče iz obeh vzgojiti enako oblikovano odraslo jablano. Prednost ima seveda sadika z že nastavljeno krošnjo, saj po jesenski saditvi pri njej konec zime ne bo treba opraviti gojitvene rezi, katere namen je izzvati rast stranskih poganjkov ali vej. Če gre za sadiko na šibki podlagi M-9, gojitvena rez tudi v prihodnjih treh letih ne bo potrebna, saj pri drevesu ne nameravamo ustvariti še višjih etaž z ogrodnimi vejami. Pri srednje bujnih in bujnih podlagah, pri katerih bodo drevo oblikovale tudi veje, ki rastejo više, pa bo v prihodnjih treh letih postopek tak, kot ga bomo opisali za sadiko brez nastavljene krošnje. Prednost enoletne sadike s predčasnimi poganjki je tudi, da bo počasneje rasla in bo že čez dve leti dala nekaj pridelka.

Enoletno cepljeno sadiko v obliki šibe moramo že prvo leto prikrajšati, da se obraste ob deblu, drugače bomo dobili dežnikasto oz. metlasto obliko, saj bodo poganjki zrasli samo iz vrha šibe. Sadjarjev namen pa je ustvariti stožčasto obliko drevesa z več etažami vej. Prvo leto odrežemo šibo 20 centimetrov ali za slabo dolžino sadjarskih škarij nad mestom, kjer bi radi imeli najnižjo vejo. Odrežemo jo nad lepo vidnim očesom, iz katerega bo pozneje zrasel navpični poganjek ali voditeljica, nekoliko niže pa bo pognala pavoditeljica, nekakšen konkurenčni poganjek za vrh. Iz treh ali štirih niže ležečih očes bodo pognali stranski poganjki, iz katerih bodo z upogibanjem nastale vejice. Drugo leto na podoben način oblikujemo drugo etažo vej, pri čemer vrh oz. voditeljico odrežemo od 50 do 70 centimetrov nad najviše ležečo vejo. Tretje leto bo na vrsti tretja etaža, s četrto zaporedno gojitveno rezjo pa bomo oblikovali vrh.

Močnejša rez breskve

Rez drugega sadnega drevja je podobna kot pri jablani, več posebnosti ima le breskev, pri kateri se plodovi iz cvetnih brstov razvijejo že na dveletnem lesu, medtem ko traja pri jablani ta cikel tri leta. Zaradi hitrejše rasti v primerjavi z jablano je treba breskev močneje obrezati in na drevesu pustiti manj rodnih poganjkov. Ponavadi se po obiranju poreže zgornja tretjina, pred pomladjo pa še spodnji dve tretjini. Ker je breskev občutljivejša na pozebo, jo lahko obrežemo kakih 14 dni za jablano. Rez namreč pospeši brstenje in razvoj cvetov.

Glavni pogoj, da bi sadno drevo pravilno obrezali, pa je, da na njem razlikujemo enoletni les od dvoletnega in triletnega. Pri jablani prvo leto iz osnove zraste samo poganjek, ki drugo leto nastavi cvetne brste za tretje leto, tretje leto pa ti brsti rodijo. Manj okrogli brsti na tankih šibah so lesno-listni brsti, iz katerih bo zrasel bodisi nov poganjek (šiba) ali le listi. V primerjavi z njimi so cvetni brsti okroglejši in na videz bolj nabiti. Iz njih se bosta razvila cvet in list. Ti brsti so pogoj za pridelek, zato moramo pri rezi paziti, da jih primerno število ohranimo.

Delo in dom, 14. marec 2007

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE