20. 5. 2012 | Besedilo: Saša Bojc, Delo
Japonski vrt: vsak element ureditve ima določeno mesto in pomen
20. 5. 2012 | Besedilo: Saša Bojc, Delo
Z zavitimi potmi, vodnimi površinami, postavitvami kamnov, različno oblikovanimi mostički, kamnitimi svetilkami in skrbno izbranimi, pretežno zelenimi rastlinami so japonski vrtovi prepoznavni po vsem svetu. Spadajo med turistične znamenitosti Japonske in so večinoma zaščiteni kot kulturna dediščina.
Ko je bila leta 2008 pred arhitektko in mag. krajinske arhitekture Alenko Kocuvan Polutnik postavljena naloga, da uredi japonski vrt v Sloveniji, torej vrt, ki je v svoji domovini rezultat večstoletne tradicije s filozofskim, religioznim in kulturnim ozadjem, se je morala poglobljeno poučiti o njegovem bistvu, pravi. »Bolj ko sem raziskovala literaturo, bolj me je skrbelo, ali bom nalogi sploh kos. Projekt, ki je bil rezultat tako prostorskih kot finančnih (z)možnosti, bi bil danes zagotovo drugačen. Preoblikovala bi vodne površine in vnesla manj barvnih poudarkov oziroma bolj monokrome rastline, delno ga nameravamo spremeniti že to jesen,« napoveduje sogovornica. V japonskem vrtu v Mozirskem gaju so najbolj »japonski« simbolični vhodni portal, mostiček, lesena ograja in kamnite svetilke, preostale prvine oblikovanja pa je prepoznati tudi v našem kulturnem okolju, pojasnjuje avtorica. Po naključju je na terasi lesenega objekta nastal tudi majhen suhi vrt.
Zakaj jo je japonska tradicija urejanja vrtov tako pritegnila, si lahko preberete v tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.