Kurjenje lesne biomase v zastarelih kurilnih napravah je – poleg prometa in industrije – glavni vzrok za onesnaženost zraka s trdimi delci (PM10). Kakor pravijo na Agenciji RS za okolje, je bil zrak lani sicer manj onesnažen z delci PM10 kot pretekla leta, a ne zato, ker bi ljudje čez noč namestili sodobne kurilne naprave na lesno biomaso; manjša onesnaženost je bila zgolj posledica milejše zime. »V preteklih letih je bilo dopustno število preseganj dnevne mejne vrednosti za trdne delce preseženo na skoraj vseh stalnih merilnih mestih v urbanem okolju (v koledarskem letu je dovoljenih 35 preseganj mejnih vred­nosti), lani pa se je v državni merilni mreži za spremljanje kakovosti zraka to zgodilo le v Celju (41-krat) in Zagorju (38-krat). Letna mejna vrednost za delce PM10 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu, medtem ko je bila v preteklih letih na merilnem mestu Ljubljana center,« pravijo na agenciji za okolje.

Ob napovedi čezmerne onesnaženosti zraka z delci PM10 med drugim priporočajo zmanjšanje ogrevanja stanovanjskih in poslovnih prostorov, za katero se kot energent uporabljajo tekoča in trdna goriva. Seveda pozimi nihče noče biti na hladnem, zato je dobro vedeti, kaj lahko storimo za zmanjšanje onesnaženosti zraka, če svoj dom (d)ogrevamo s kaminom ali kaminsko pečjo.

Za kakovostno delovanje kaminskih peči in s tem za majhno onesnaženje zraka mora biti izpolnjenih več pogojev, pravijo v podjetju Lokaterm. Predvsem je treba zagotoviti zadostno količino zunanjega zraka za zgorevanje, ki mora biti pripeljan na ustrezno mesto v kurišču. »V kurišče je treba dovajati vroč, predogret zrak, ki še pospešuje gorenje in omogoča dodatno oksidacijo ogljikovega monoksida v ogljikov dioksid, torej čistejše zgorevanje. Zelo pomembna je pravilna zasnova dimne komore za izločanje trdnih delcev iz dima, nujno je tudi zagotavljanje visoke temperature v kurišču in s tem intenzivnejša oksidacija ogljikovega monoksida,« naštevajo v podjetju. V podjetju Knut dodajajo, da dokončno zgorevanje plinov, ki nastajajo pri kurjenju, in s tem visok izkoristek ogrevalne naprave omogoča topel zrak, vpihan še pod vrhom kurišča.

V sodobnih kaminih in kaminskih pečeh je poskrbljeno za dobro zgorevanje energenta in s tem manjše onesnaževanje zraka. V podjetju Tulikivi pravijo, da k temu pomembno pripomoreta že sama zasnova kaminske peči in material, iz katerega je zgrajena: »Osnovni gradnik naših peči je magmatska kamnina steatit (ang. soapstone), ki zelo dobro absorbira toploto, bolje kot nam znani šamot, denimo. V približno dveh do štirih urah tako akumulira tudi za do 24 ur toplote. Povedano drugače: peč seva toploto v prostor še dolgo po tem, ko je ogenj v njej že ugasnil.« Koliko drv bomo porabili in kako dolgo bomo morali kuriti, da dosežemo želeno temperaturo v prostoru, v katerem stoji peč, je odvisno tudi od njene zasnove, predvsem od velikosti kurišča (to naj ne bi bilo preveliko, pravijo v podjetju), vse našteto pa vpliva tudi na zrak v okolici.

Da bi ga čim manj onesnaževali, je treba kamin oziroma kaminsko peč pravilno uporabljati in pri tem upoštevati navodila proizvajalca, še zlasti ko gre za uravnavanje moči. Predvsem je pomembno, da uporabljamo primerno suha drva z največ 20-odstotno vsebnostjo vlage oziroma kakovostne pelete. V obeh podjetjih še opozarjajo, da je nujno redno vzdrževanje in čiščenje peči, dimne cevi in dimnika.

Razen pravilne uporabe in upoštevanja navodil proizvajalca uporabniki sami ne morejo narediti kaj več za manjše onesnaženje zraka. Več kot deset let star kamin je po mnenju sogovornikov najbolje zamenjati oziroma posodobiti, za kar so na voljo različni kaminski vložki. »Za posodobitev stare kaminske peči pa bi bili potrebni posegi v njeno konstrukcijo, ki večinoma niso cenovno upravičeni,« pravijo v podjetju Lokaterm.

-----

Deset nasvetov za učinkovito kurjenje z drvmi

1. Kamin, starejši od deset let, je smiselno zamenjati z novim, sodobnejšim. V teh je namreč zagotovljeno za 90 odstotkov čistejše zgorevanje lesne biomase, v primerjavi s starejšimi imajo tudi za 40 in več odstotkov večji izkoristek.
2. V kaminu ali kaminski peči vedno kurimo le suha drva, z manj kot 20-odstotno vsebnostjo vlage, ki so v dobro zračenem prostoru stala dve leti.
3. Drva naj pred uporabo vsaj en dan ležijo v toplem prostoru. Če jih damo na ogenj naravnost z mraza, bodo med gorenjem oddajala šibko toploto.
4. Ogenj vedno zanetimo z lesno volno ali oblanci, nikoli s papirjem, še zlasti ne s kartonom ali barvnim časopisnim papirjem, ki lahko vsebuje težke kovine.
5. Pred prižigom do konca odprimo loputo za dovod zraka in loputo v dimniku.
6. Poskrbimo, da bo imel ogenj v vsakem trenutku dovolj kisika; dokler gori, naj bodo lopute za zrak do konca odprte. Svetel, rumenkasto rdečkast in živahen plamen je znak, da je količina zraka, potrebnega za gorenje, ustrezna. Odprtine za zrak zapremo takoj, ko se neha tvoriti dim, na žerjavici pa so še kratki modri plamenčki.
7. Pazimo, da pepel ne ovira dovoda zraka. Popolno zgorevanje prepoznamo po drobnih, sivobelih delcih pepela. Če je zgorevanje pravilno, bo treba pepel iz kurišča odstranjevati v daljših časovnih obdobjih.
8. Pri nalaganju upoštevajmo priporočila proizvajalca kamina; poraba drv naj ne bi presegla dva do tri kilograme na uro.
9. Vedno nalagamo na žerjavico, nikoli na ogenj.
10. Ustrezno zgorevanje polen prepoznamo po svetlem, včasih celo modrikastem plamenu. Temno rdeč plamen je znak neustreznega zgorevanja.

Za večji izkoristek kaminske peči

Pri toplozračnem ogrevanju z razvodom v sosednje prostore se lahko znajdemo v zadregi, kajti temperaturo toplega zraka iz kaminske peči na drva je težko uravnavati in nadzorovati. Mario Očko, študent mariborske fakultete za logistiko, je v svoji diplomski nalogi predstavil rešitev za omenjeno težavo – razdelilnik toplega zraka, ki se vpne oziroma prigradi na zadnjo stran kaminske peči (tu je najmanj opazen in ne kazi videza peči), kjer ujame topel zrak iz kurišča in ga po ceveh za razvod zraka usmeri v sosednje prostore. »Kaminko, kot sem poimenoval razdelilnik toplega zraka, poveča izkoristek kaminske peči, saj za ogrevanje sosednjih prostorov uporablja topel zrak, ki bi sicer neizkoriščen ‘ušel’ v dimnik. Vgrajen ima termostat in ventilator, na katerega je priključena cev za razvod toplega zraka v sosednje prostore. Ventilator se vklopi, ko se zrak v razdelilniku ogreje na nastavljeno temperaturo,« pojasnjuje Očko, ki je svojo inovacijo zaščitil in patentiral. Prve teste je opravil kar na kaminski peči, ki stoji domači dnevni sobi, izpopolnjen izdelek pa je zdaj del ponudbe njegovega podjetja Misaron. Kaminko je po njegovih besedah popolnoma avtomatiziran, kar omogoča brezskrbno uporabo – ko temperatura v peči pade pod določeno temperaturo, na primer, se ventilator samodejno ugasne in s tem uporabnika opozori, da bo treba naložiti ... Prednost izdelka je tudi v tem, da ga je mogoče prigraditi na zadnjo stran skoraj vsake kaminske peči, če je le ustreznih mer; razdelilnik toplega zraka je namreč visok približno 65 centimetrov, širok 40 in globok deset centimetrov, s polkrožno obliko pa sledi liniji kaminske peči. O razdelilniku toplega zraka podrobneje pišemo na naši spletni strani www.deloindom.si.