Hidroelektrarne, ki delujejo v sklopu skupine HSE so lani po besedah generalnega direktorja Gorazda Skubina v slovensko energetsko bilanco prispevale 3849 od skupaj 5487 gigavatnih ur vse v Sloveniji proizvedene elektrike iz obnovljivih virov.

Proizvodnja elektrike tako po njegovem sledi evropskim usmeritvam glede trajnostnega razvoja in doseganja 25-odstotnega deleža obnovljivih virov v končni porabi do leta 2020, saj trenutni delež znaša 23,5 odstotka.

Skubin je ob tem poudaril, da so vsi njihovi prihodnji načrti usmerjeni v ohranjanje vodilnega mesta na tem področju, saj je možnosti za razvoj in izkoriščanje hidroenergetskega potenciala slovenskih rek še veliko.

"Pospešili bomo postopke umeščanja v prostor za čimprejšnji pričetek gradnje hidroelektrarn na srednji Savi in Muri, nadaljevali na spodnji Savi, kjer bo veriga kmalu zaključena, ter se posvetili številnim malim hidroelektrarnam na Dravi in Soči, vetrnim elektrarnam ter objektom za soproizvodnjo toplote in električne energije," je nekatere načrte naštel prvi mož HSE.

Dravske elektrarne Maribor (DEM) prispevajo levji delež okoljsko prijaznejše električne energije po zelo konkurenčnih cenah. Njihovi načrti so po besedah direktorja Viljema Pozeba še bolj ambiciozni, saj se kljub trenutnemu zastoju še vedno niso odrekli 400 milijonov evrov vrednemu projektu Črpalne hidroelektrarne Kozjak, v načrtu imajo gradnjo vetrnih elektrarn, v teku pa so tudi aktivnosti za umestitev HE Hrastje Mota na Muri, kjer so naleteli na odpor okoljevarstvenikov.

V Soških elektrarnah si po besedah direktorja Marjana Pintarja prizadevajo za odgovorno energetsko izrabo vodnega potenciala Soče in pritokov ob upoštevanju strogih okoljevarstvenih zahtev. Le s tem pristopom po njegovem lahko ohranjajo naravno ravnovesje in lepoto enega najslikovitejših predelov Evrope.

Ker potenciala na Soči za gradnjo novih hidroelektrarn v prihodnje ne bo, če želijo ohraniti naravne lepote Posočja, so v družbi aktivni predvsem pri gradnji manjših hidroelektrarn na pritokih, kjer pa morajo zaradi občutljivega okolja TNP in Nature 2000, tudi upoštevati številna načela sonaravnega in trajnostnega razvoja.

Dokaz, da vsi vendarle ne pritrjujejo trditvam o okoljski osveščenosti in družbeni odgovornosti teh energetskih družb, je prihod predstavnice Društva za preučevanje rib Slovenije in koordinatorice kampanje Rešimo Muro Andreje Slameršek na novinarsko konferenco. Na njej je opozorila, da upravljavci hidroelektrarn marsikdaj zavajajo glede sožitja z okoljem, saj da te škodljivo vplivajo tako na podtalnico kot na živalski svet v rekah.