V priročniku, ki je ravnokar izšel v okviru projekta LIFE ARTEMIS, navajajo, da lahko pomislimo, da gre za tujerodno vrsto takrat, ko:

• se vrste nenadoma pojavijo v večjem številu, pa jih prej nismo opazili,
• na vrtu opazimo okrasno rastlino, ki je sami nismo zasadili,
• v naravi opazimo rastlino, ki jo poznamo kot okrasno vrsto in vemo, da pri nas ni domorodna,
• opazimo odmiranje dreves (posušene veje, nekroze na listih, luknje na deblu ali vejah, razpoke ali odebelitve skorje),
• naletimo na sesalce, ki so navajeni na človeka in ne bežijo (veverice),
• v hiši ali drugih objektih najdemo večje število žuželk, ki jih prej nismo opazili.

Štirideset invazivnih tujerodnih vrst

»Ocena je, da je v Sloveniji trenutno približno 40 dokaj uveljavljenih invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst (samo tujerodnih je še znatno več!), določenemu številu vrst pa pripisujemo potencialni invazivni značaj in bi jih bilo treba nadzorovati. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije v sklopu projekta LIFE ARTEMIS razvijamo sistem, s katerim bomo vzpostavili učinkovit sistem zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja in je namenjen odkrivanju tujerodnih vrst zgodaj po njihovem prihodu in preprečevanju njihovega razširjanja ter škode, ki bi jo ob tem povzročale. Izdelali smo tudi seznam na katerega smo uvrstili skupno 84 tujerodnih vrst (53 rastlin, 11 gliv, 13 žuželk in 7 sesalcev),« je še pojasnil dr. Aleksander Marinšek z Gozdarskega inštituta Slovenije.

PREBERITE ŠE:

Kako podnebne spremembe vplivajo na tujerodne vrste pri nas

Tujerodne invazivne vrste z vrtov lahko škodujejo okolju

Med 12 novimi invazivnimi tujerodnimi vrstami tudi pižmovka in aligatorska trava