Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) je v juniju, juliju in avgustu največ padavin padlo v Julijcih, kjer so količine ponekod presegle 700 mm, najmanj dežja pa je bilo na severovzhodu države, južnem in vzhodnem Štajerskem in Krško-Brežiškem polju, kjer so jih namerili pod 400 mm. Na Obali, Krasu in Goriškem so denimo dolgoletno povprečje padavin presegli za več kot dve petini.

Če po dolgih letih prvič nismo imeli težav s sušo, pa je nekaterim rastlinam preveč moče škodilo, pojasnjujejo na Arsu. Pogoste padavine so tako omogočile hitro širjenje fitoftore na krompirju, plesni na paradižniku in gnilobe na solatnicah, vlažno vreme je škodovalo tudi nekaterim sadnim vrstam, denimo češnjam, marelicam in breskvam, ki jih je napadla plodova vinska mušica. O pojavu tujerodne žuželčje vrste, ki se v Evropi hitro širi in so jo pri nas prvič opazili pred štirimi leti, letos pa se je pojavila v takšnem obsegu, da je povzročila večjo gospodarsko škodo, smo sredi poletja že pisali. Direktor Kmetijske zadruge Vipava Boris Bajc nam je pojasnil, da v tem primeru sadje, namesto da bi zorelo, začenja gniti, v njem pa se razvijejo brezglavi črvički. Ukrepov za zatiranje plodove vinske mušice za zdaj ni, saj so še v fazi raziskav, zato strokovnjaki sadjarjem priporočajo uporabo škropiv – fungicidov zoper sadno gnilobo, ki lahko vsaj delno zmanjšajo gnitje plodov.

Posledice nenavadno mokrega poletja čutijo tudi čebele, saj ni bilo dovolj medičine, poleg tega so neugodne vremenske razmere spodbudile razvoj bolezni in škodljivcev. Veterinarji opažajo bistveno večji obseg z varozo napadenih čebeljih družin, kot je običajno, zato bo vlada približno 2000 čebelarjem za zatiranje te bolezni z oksalno kislino namenila predvidoma pet evrov podpore na čebeljo družino. Tako bodo lahko poskrbeli za boljše zdravstveno stanje čebeljih družin, saj se te pred varozo ne morejo obvarovati same, sistematično zdravljenje pa bo omogočilo boljšo prezimitev družin in s tem manjše izgube. Do zdravila bodo upravičeni čebelarji, ki so dejavni v primarni kmetijski proizvodnji in izpolnjujejo pogoje za mala ali srednje velika podjetja ter so vpisani v centralni register čebelnjakov, in sicer za število čebeljih družin, ki jih imajo na dan izdaje zdravila.