Pridelek slovenskih kmetov zdesetkale pozeba, suša in toča

31. 8. 2017 | Besedilo: Tjaša Sterle Polak | Fotografije: Shutterstock in Jaroslav Jankovič/dokumentacija Dela

pozeba, toča, uveljavljanje škode, škoda, suša

Slovenskim kmetom vreme v letošnjem letu ni prav nič prizaneslo. Njihov pridelek so napadle pozeba, suša in toča. Škoda, ki jo je povzročila pozeba, se po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano giba okoli vrtoglavih 38 milijonov evrov, ocena posledic suše, ki je največji davek terjala na novomeškem, obalnem, štajerskem območju in v Prekmurju, pa bo znana v prihodnjih mesecih. Kmetje, ki so utrpeli škodo zaradi pozebe, so vloge že morali oddati, tisti, ki so se soočili s sušo, pa to morajo storiti do 31. avgusta.

Vloge za prijavo škode zaradi pozebe so slovenski kmetje morali oddati do 23. avgusta. »Škoda se prijavi na obrazcu 2, ki ga je mogoče dobiti na spletni strani ali v sprejemni pisarni pristojne občine. Izpolnjene vloge se morajo oddati na pristojnih občinah najkasneje do roka, ki je objavljen na spletnih straneh občin (praviloma do 31. 8. 2017),« so pojasnili na Ministrstvu za kmetijstvo. Ker je za zavarovanje pred škodo po toči mogoče pridobiti sredstva za sofinanciranje zavarovalne premije, se škoda ne ocenjuje. Če upravičenec do državne pomoči zamudi rok, za oddajo, pa mora poleg vloge imeti še dokazila, da je bil upravičeno zadržan in dokumentov ni uspel pravočasno oddati.

Do državne pomoči so upravičeni tisti kmetje, ki sta jim pozeba ali suša uničili čez 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje na posameznem kmetijskem gospodarstvu. V Uredbi o metodologiji za ocenjevanje škode pa je v 49. členu še navedeno: »Škoda zaradi neugodnih vremenskih razmer se oceni po posameznem kmetijskem gospodarstvu le, če skupna površina prizadetih kmetijskih zemljišč, ki jih uporablja gospodarstvo, dosega ali presega 1 ha primerljivih kmetijskih površin.«

Pozeba uničila tudi do 100 odstotkov pridelka

Predhodna ocena škode na kmetijskih pridelkih zaradi pozebe (21. in 22. aprila) po podatkih kmetijskega ministrstva zajema škodo 17 kmetijskih kultur v skoraj vseh regijah Republike Slovenije, razen obalni, v višini 38.305.470,92 evra. »Največja ocenjena škoda je na jablanah I. kakovosti (25.501.200,20 evrov), belem grozdju za predelavo (5.721.896,91 evrov), orehih (4.335.572,51 evrov), hruškah I. kakovosti (1.001.158,52 evrov), jagodah (939.297,55 evrov), breskvah (331.650,18 evrov), češnjah (255.852,34 evrov), sledi škoda na malinah, marelicah, slivah in češpljah, lešnikih v lupini, rdečem grozdju za predelavo, višnjah, gojenih borovnicah, kiviju, kutini in ribezu,« so našteli na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V Podravju, Posavju, Dolenjski in na Gorenjski je ocena poškodovanosti dosegla tudi 100 odstotkov, v Pomurju pa ni bila nižja od 80 odstotkov.

Podatki o škodi zaradi suše, ki jih pripravlja Agencija RS za okolje, pričajo o vedno hujših posledicah. Največji vodni primanjkljaj je na novomeškem, obalnem in štajerskem področju ter v Prekmurju. Celotna ocena pa še ni znana.

PREBERITE ŠE: Vrtičkarji, zaščitite rastline pred pozebo

Sredstva iz proračuna

»V letu 2018 bo v skladu z Zakonom o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 21. in 22. aprilom 2017 (Uradni list RS, št. 40/17) iz proračunske rezerve za pomoč najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvomzagotovljenih 7.000.000 evrov in v letu 2017 iz proračunskih sredstev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, do 180.000 evrov za ukrep: Subvencioniranje obrestne mere za posojila Slovenskega regionalno razvojnega sklada,« so pojasnili na ministrstvu. Pri toči je škodo mogoče zavarovati in za to zavarovanje uveljavljati sofinanciranje zavarovalne premirje, zato pomoči po Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč ni mogoče pridobiti.

»Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo, 90/07, 102/07, 40/12 – ZUJF in 17/14 – v nadaljnjem besedilu ZOPNN), določa, da se v primeru naravne nesreče in v kolikor je ocena neposredne škode v kmetijstvu, večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna (cca. 2,65 mio € za leto 2017), pripravi program za odpravo posledic škode, ki ga potrdi Vlada RS,« so še dodali. Sredstva za odpravo posledic se zagotovijo iz proračunske rezerve. Na podlagi Programa lahko kmetije uveljavljajo pomoč po naravni nesreči.

V primeru, da bo ocena neposredne škode v kmetijstvu, večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna (cca. 2,65 mio € za leto 2017), bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo Program za odpravo posledic škode.

Pomoč bo izplačana v prvi polovici 2018

 »Pomoč po pozebi 2017 bo upravičencem predvidoma izplačana v prvi polovici leta 2018, saj je potrebno za izračun izpada dohodka upoštevati podatke o donosu in cenah pridelkov v letu 2017. Ti podatki so dostopni v mesecu aprilu naslednjega leta za preteklo leto,« so pojasnili na ministrstvu. Dodali so še, da enako velja za pomoč zaradi suše.

Preventiva je v inovativnih pristopih

»Kmetijstvo je zaradi neposredne odvisnosti od vremena in okoljskih razmer med najbolj občutljivimi sektorji, saj jih vplivi podnebnih sprememb in naravne nesreče najbolj prizadanejo. Podnebne spremembe in ekstremne vremenske razmere, povečujejo verjetnost pojava naravnih nesreč kot so neurje s točo, suša, vročinski stres in pozeba, kar se odraža na količini in kakovosti pridelkov ter stabilnosti pridelave,« so pojasnili na ministrstvu. Na področju zmanjševanja ranljivosti na podnebne spremembe pozornost že namenjajo izgradnji namakalnih sistemov, investicijam v protitočne mreže, izboljšanju kolobarja, konzervirajoči obdelavi tal in izboljšanju tehnologij pridelave in reje živali.

Največji izziv za slovenskega kmeta je, kako z inovativnimi pristopi na svoji kmetiji ohraniti in povečati lastno produktivnost ob uspešnem prilagajanju na podnebne spremembe. »Za boj proti naravnim nesrečam so ključni preventivni ukrepi (tehnološki ukrepi) s katerimi je možno zmanjšati ali preprečiti posledice, ki jih povzroči pomanjkanje padavin. Ti vključujejo ustrezno obdelavo tal, gnojenje, vrstenje in izbor vrst, ki izboljšajo kapaciteto tal za vodo kot tudi izkoristek vode ter varstvo rastlin,« so dodali.

 

PREBERITE ŠE: Z mrežo proti toči na vrtu in okoli hiše

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE