Najboljša hrana je tista, ki jo sami pridelamo na lastnem vrtu in vrtičkarstvo je med Slovenci čedalje bolj popularno – tudi med mladimi, ki se lahko vrtičkarstva lotijo tudi na bolj modern način, saj že obstajajo aplikacije za pametne telefone, s katerimi lahko načrtujemo naš bodoči vrtiček. Na koncu je seveda potrebno zavihati rokave in vzeti v roke lopato in motiko.

Najboljši kuharski mojstri stavijo na izbrane sestavine in mnogi med njimi imajo tudi kakšen priročen vrtiček, kjer, če ne drugega, rastejo vsaj priljubljene začimbe. Zakaj si torej lastnega vrtička ne bi omislili tudi sami? Res je, da vrt zahteva nekaj našega časa, a solata iz domačega vrta pretehta vloženi trud. Obenem pa na tak način tudi prihranimo nekaj denarja. Prav mesec marec je pravi čas, da se lotimo vrtičkarstva, saj je pred nami še cela sezona. Vse skupaj pa se začne z načrtovanjem gredic in skrbno izbiro semen in sadik, med katerimi velja posejati tudi kakšno avtohtono slovensko sorto.

Avtohtone in udomačene sorte

Stroka naše stare sorte zelenjave razvršča v dve skupini: avtohtone domače sorte in udomačene sorte. Avtohtone so tiste, ki so nastale iz avtohtonega izvornega semena, niso bile načrtno žlahtnjene ter se pridelujejo, vzdržujejo in razmnožujejo v Sloveniji. Udomačene ali tradicionalne sorte pa so sicer tujega porekla, vendar se jih že več desetletij prideluje v Sloveniji in so prilagojene na naše pridelovalne razmere.

Tako med avtohtone slovenske sorte sodijo solate ljubljanska ledenka, posavka, leda, bistra in vegorka, poznana sta motovilca sorte ljubljanski in žličar, fižoli jeruzalemski, klemen, ptujski maslenec, češnjevec, zorin, čebuli belokranjka in ptujska rdeča, pa ljubljansko rumeno korenje in rumena maslena koleraba, ljubljansko zelje in številne druge.

Med udomačenimi sortami pa so priljubljeni predvsem paradižniki in paprike, kot sta botinska rumena in sivrija, solata dalmatinska ledenka, ki so prav tako dobro prilagojene na naše pridelovalne razmere.

Dobra prilagojenost in pravi okus

Pomembna lastnost avtohtonih sort je prilagojenost manj intenzivnim tehnologijam pridelave. Ker se ob vsaki letini za semena izberejo tiste rastline, ki imajo največ zaželenih lastnosti, se skozi čas oblikuje sorta s takšnim genskim zapisom in lastnostmi, ki so prilagojene tudi posebnostim našega podnebja. Zato so dobra izbira tako za izkušenejše vrtičkarje kot za začetnike. Domače sorte pa imajo še eno odliko. To je pristen in nam domač okus. Naši predniki so namreč na svojih vrtovih in njivah iz leta v leto odbirali in pridelovali tiste domače sorte, ki so jih radi tudi jedli. Posebej so cenjene še druge njihove kulinarične prednosti, kot jo ima čebula ptujska rdeča, ki med kuhanjem hitro razpade. 

Banke rastlinskih semen

Ste vedeli, da semena avtohtonih slovenskih sort hranijo v posebnih rastlinskih genskih bankah? Največja pri nas je na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Njihov ključni namen je zbiranje, vrednotenje in hranjenje genskih virov kmetijskih rastlin. Najdragocenejši vir vsake genske banke so avtohtone domače sorte. Njihova semena dolgoročno hranijo v aluminijastih vrečkah ali steklenih kozarcih v posebnih prostorih s stalno temperaturo –20 °C.

Avtohtone sorte vrtnin SPAR Kot nekoč

Prizadevanjem za ohranitev naših dragocenih sort zelenjave se je zdaj pridružil tudi SPAR z novo blagovno znamko SPAR Kot nekoč. V sodelovanju s Semenarno Ljubljana so pripravili pester izbor kakovostnih semen priljubljenih avtohtonih domačih in udomačenih sort solate, motovilca, fižola, korenja, paradižnika, kolerabe, čebule in repe ter semenski krompir Kresnik in čebulček, na voljo sta obe najbolj priljubljeni slovenski sorti: ptujska rdeča čebula in belokranjka. Zagotovite si semena ter letos posejte in posadite avtohtone slovenske sorte, ki so jih cenili in z ljubeznijo gojili že naši predniki.