Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je na novinarski konferenci, ki je prejšnji teden potekala v Ljubljani, spomnil, da lansko leto za kmetijstvo na stari celini ni bilo preveč ugodno. Rusko-ukrajinskega spora, ki zaradi embarga Rusije na uvoz hrane iz Evrope posredno pomembno vpliva na Slovenijo, še ni konec, zmanjšalo se je povpraševanje na nekaterih zunanjih trgih, kamor izvažajo evropske države, kar vpliva na nižanje cen v Sloveniji, EU pa je spomladi ukinila mlečne kvote.

Začasni podatki o kmetijski proizvodnji v lanskem letu ga zato veselijo. Slovenija se je namreč znova znašla v skupini držav z najvišjo rastjo. Po količini se je proizvodnja lani povečala za štiri do šest odstotkov, vrednost proizvodnje pa zaradi padca cen kmetijskih proizvodov za okoli odstotek. Padli so tudi stroški, učinkovitost oz. dobičkonosnost kmetijske proizvodnje pa je narasla za šest odstotkov, je navedel minister.

Najtežje so razmere še vedno v proizvodnji surovega mleka in prašičereji. Proizvodnja mleka se kljub neugodnim cenovnim gibanjem sicer krepi; lani je narasla za štiri odstotke, samo decembra pa je bila na letni ravni osemodstotna, je povedal Židan. V tem trenutku ne vidi strahu, da bi mlekarne nehale odkupovati mleko, so pa nekatere začele zniževati odkupne cene.

Da bi takšne trende zadržali več let, ministrstvo letos načrtuje več ukrepov. Njihovi cilji za letošnje leto so na splošno bolj osredotočeni kot lani, ko je delo ministrstva zaznamovalo uvajanje nove kmetijske politike. Zadali so si tri cilje: povečati želijo kmetijsko proizvodnjo, uvajati nove tehnologije in povečati število zaposlenih v kmetijstvu, zmanjšati želijo administracijo in birokracijo, prizadevali pa si bodo tudi za še bolj učinkovito delovanje ministrstva, je naštel Židan.

V ponedeljek so objavili časovnico razpisov za prvo polovico letošnjega leta, s katerimi želijo zagnati investicijski cikel. Časovnico razpisov za drugo polovico leta bodo objavili maja. V okviru programa razvoja podeželja bo na voljo 146 milijonov evrov slovenskega in evropskega denarja, ker znaša stopnja sofinanciranja od 30 do 50 odstotkov, pa bo celoten investicijski cikel težek do 350 milijonov evrov.

"To bo po nam dostopnih podatkih največji investicijski cikel v sektor kmetijstva, gozdarstva in prehrane v Sloveniji doslej. Sledimo temu, da naredimo tehnološki preboj," je dejal minister. Kmete, obrtnike in industrijo je pozval, naj se prijavijo na razpise, saj se zdaj odpira okno priložnosti za investiranje. Denar bo sicer možno črpati več let.

Lažje investiranje naj bi omogočil tudi nadgrajeni program razvoja podeželja, ki ga je ministrstvo konec lanskega leta poslalo v Bruselj, dokončno potrditev pa pričakujejo marca. Ukrepe na različnih področjih želijo narediti administrativno manj zahtevne in bolj dostopne kmetom, je pojasnila državna sekretarka Tanja Strniša.

Pričakujejo, da se bo po novem več kmetov vključilo v okoljske ukrepe, dvignili bodo podporo za rejo avtohtonih pasem živali, ukrep dobrobit živali bodo s prašičev razširili še na govedo in drobnico, nekaj poenostavitev bo tudi pri zagonu dejavnosti za mlade kmete, je naštela Strniša.

Na primeru sedmih slabše razvitih haloških občin so izboljšali še nekatere druge ukrepe, tudi iz prvega stebra, ki ga predstavljajo neposredna plačila. Ker je takih območij v Sloveniji več, bodo ukrepi namenjeni vsem primerljivim območjem. Med drugim bodo lahko majhne kmetije dobile enkratno pavšalno pomoč, pri neposrednih plačilih v letu 2017 pa bodo uvedli poseben dodatek za tiste, ki se nahajajo na območjih z omejenimi dejavniki in kmetujejo na pobočjih, strmejših od 35 ali 50 odstotkov, je še dejala Strniša.