1. 7. 2013 | Besedilo: Petra Mauer | Fotografije: Tina Lekan in Igor Modic/dokumentacija Dela
Otroci in psi: Brez strahu pred psom
1. 7. 2013 | Besedilo: Petra Mauer | Fotografije: Tina Lekan in Igor Modic/dokumentacija Dela
Skupina izkušenih vodnikov in njihovih psov izvaja program Brez strahu pred psom. Ljudje velikokrat zaradi imena mislijo, da pomagajo premagovati strah pred kosmatinci, in pridejo, ker se psov bojijo. Ampak ne gre za to. Otroke in tudi starejše želijo seznaniti z osnovami, kako se je treba obnašati do psov, kadar so v njihovi bližini. »Je pa res, da poznavanje teh pravil in njihovo upoštevanje zagotovo pripomore tudi k zmanjšanju strahu pred njimi,« pritrdi sogovornica, inštruktorica šolanja psov Tina Lekan.
Pobudnica projekta Brez strahu pred psom je bila v Sloveniji Katja Skulj, vodnica, inštruktorica in mednarodna sodnica za delo reševalnih psov ter doktorica veterinarske medicine. S programom se je spoznala v Avstriji, nato pa ga je leta 2002 uspešno prenesla k nam. Pozitivno ga je ocenil tudi Zavod Republike Slovenije za šolstvo in zdaj ga izbrani vodniki in njihovi psi izvajajo po šolah, vrtcih, na prireditvah in različnih kinoloških dogodkih. »Naš namen je izobraziti otroke, kako naj se obnašajo do psov. Na eni strani so malčki, ki imajo doma, pri starih starših ali drugih sorodnikih psa, zato sicer poznajo obnašanje štirinožca, je pa težava, da se pogosto do tujih obnašajo enako kot do domačega. Na drugi strani so tisti, ki s psi doma nimajo stika in o teh živalih ne vedo veliko. Vsekakor moramo izobraževati oboje,« je prepričana Lekanova, ki je pri izvajanju programa zelo dejavna.
Spodbujanje komunikacije
Program je v osnovi namenjen otrokom v tretjem in četrtem razredu osnovne šole, čeprav vodniki in psi obiskujejo tudi mlajše in starejše. »Predstavljamo se povsod, kamor nas povabijo. Bili smo že na razstavah, pasjih piknikih, pasjih srečanjih … Tudi v dom upokojencev bi šli, če bi nas povabili,« nam zaupa izkušena kinologinja, saj so pravila, kako se obnašati do pasjih štirinožcev takšna, da jih je dobro vedeti in upoštevati ne glede na starost. »Naše poslanstvo je otrokom na zanimiv in seveda poučen način predstaviti deset zlatih pravil o tem, kako se je treba obnašati do psov, kako se jim pravilno približati, jim dati priboljšek in drugo. Učna ura poteka tako, da veliko pozornosti namenimo pogovoru z otroki o zelo različnih stvareh, in običajno komunikacija steče zelo hitro. Otroci so vedno polni zgodb in večina hoče povedati vse – da imajo psa, ga imajo pri babicah in dedkih, sosedih, stricih, tetah; kakšen je, kaj počne … Prav tako nadobudneži postavljajo veliko vprašanj, od tega, kakšne pasme je pes, koliko je star, kaj najraje je, s čim se igra, kaj počne čez dan in podobno.« Vodniki imajo pri sebi tudi torbo, polno pasjih pripomočkov. V njej so igrača, krtača, hrana, torbica s prvo pomočjo, dokumenti, pinceta za klope, klešče za kremplje, vrečke za pobiranje iztrebkov …. Otroci iz nje povlečejo pripomoček in ta postane iztočnica za pogovor o pravilni negi, prehrani, šolanju psov, njihovih čutilih. »Zelo poudarjamo, da je treba za psi pobirati iztrebke, in jih hkrati spodbujamo, da naj nevestne lastnike kar opozarjajo na to. Pozimi jim poskušamo dopovedati, da ne smejo metati petard; tudi če v bližini ni psov.« Na koncu, če ostane kaj časa, vodnik in pes pokažeta še zanimive trikce in osnovne vaje poslušnosti, kot so sedi, prostor, poleg, s čimer poudarijo pomen šolanja psov. Kdor želi, da kosmatincu tudi priboljšek. Kužki, ki sodelujejo na učnih urah, so namreč vsi prijazni, potrpežljivi, umirjeni, vodljivi, šolani, poslušni in vajeni množice živahnih otrok. Na drugi strani pa so vodniki tisti, ki svojega psa zelo dobro poznajo in vedo, kaj mu je všeč, česa ne mara, že vnaprej znajo predvideti njegove reakcije, imajo kar nekaj »pedagoškega občutka«, so dostopni do otrok oziroma ljudi, s katerimi pridejo v stik. »Otroci so nad našimi obiski vedno navdušeni. Predvsem nad psi, seveda,« se nasmeje Lekanova in nadaljuje: »Najlepše jim je, ko lahko psa pobožajo ali mu dajo priboljšek. Sicer pa upam, da jim bo obisk ostal toliko v spominu, da bodo odgovorni lastniki psov, tudi ko bodo zrasli. Če živali ne bodo imeli, pa upam, da se bodo spomnili, kako se je treba obnašati v njihovi bližini.«
Deset pravil, kako se pravilno obnašati do psa
1. S psom vedno ravnaj tako, kot si želiš, da bi drugi ravnali s tabo (ne tepi ga, ne izzivaj ga, ne meči kamnov vanj, bodi prijazen, lepo se igraj …).
2. Nikoli se ne približaj tujemu psu, ne da bi prej vprašal njegovega lastnika za dovoljenje.
3. Psu nikoli ne glej strmo v oči.
4. Ne približaj se preveč pasjemu repu, ne vleci ga in ne stopi nanj.
5. Psa nikoli ne moti med jedjo in mu ne poskušaj vzeti hrane.
6. Nikoli ne izzivaj psa za ogrado, saj ga lahko že naslednji dan srečaš na ulici.
7. Nikoli ne poskušaj ločiti psov, ki se ravsata.
8. Nikoli ne beži pred psom, tudi če te je strah.
9. Če te pes drži z zobmi, se ne premikaj.
10. S psom se igraj le takrat, ko je v bližini odrasla oseba.