Kakor pravi Gregor Kušar, odgovorni projektant požarne varnosti, je lanski razpis za energijsko prenovo javnih stavb korak v pravo smer. Vključeval je namreč izjavo, da se po energijski sanaciji ne sme zmanjšati požarna varnost stavbe. Pomanjkljivost razpisa pa je bila, da ni zahteval obvezne izdelave elaborata, kar pomeni, da po opravljenih delih ni bilo nobenega preverjanja, kaj je bilo v resnici narejeno in kako. Kot primer dobre prakse je omenil projekte za izvedbo del (PZI) za posamezne ukrepe energijske sanacije, pri katerih se morajo upoštevati minimalne zahteve s področja požarnega varstva. »Dejstvo je, da se z vsakim ukrepom energijske sanacije požarna varnost spremeni, zato bi morali z elaboratom požarne varnosti zagotoviti, da bodo te spremembe v okvirih dovoljenega po zakonu o varstvu pred požarom,« poudarja Kušar.

Negorljiva izolacija upočasni širjenje požara po fasadi

Vse premalo se zavedamo, kaj pravzaprav pomeni požar v stavbi in kako uničevalne so lahko njegove posledice, opozarjajo na združenju za požarno varstvo in pri tem v ospredje postavljajo v zadnjih letih zelo razširjeno energijsko sanacijo objektov, tudi izdelavo toplotnoizolacijske fasade. Tehnično smernico TSG-1-001:2010 – Požarna varnost v stavbah so ob sprejetju pred štirimi leti pozdravili v vseh strokovnih krogih, saj je v slovensko gradbeništvo prinesla precej novosti in sprememb predvsem glede nedvo­umnosti in jasno določenih pravil stroke, katerih cilj je zagotoviti večjo požarno varnost v stavbah, s tem pa obvarovati ljudi, njihovo premoženje in okolje.

Smernica sicer določa izbor negorljivih izolacijskih materialov zlasti za stavbe, višje od desetih metrov, vendar je požarna varnost zelo pomembna tudi pri nižjih. Pri višjih objektih torej izbiro negorljivega materiala narekuje že zakonodaja, vendar bi morali investitorji upoštevati tudi dolgoročne koristi, ki jih lahko prinese negorljiv izolacijski material na objektu, saj bo ta zagotavljal toplotn­o in zvočno izolativnost ter hkrati izboljšal požarno varnost.

Po besedah Milana Hajdukovića, vodje požarnega laboratorija na Zavodu za gradbeništvo, je pri izvedbi toplotnoizoalcijske fasade nujno upoštevati zahteve tehnične smernice. Sanacijsko-fasaderska dela z dodatno toplotno izolacijo so po kategorizaciji uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost in po obrazložitvi ministrstva uvrščena med investicijska vzdrževalna dela, ki se lahko začnejo brez pridobitve gradbenega dovoljenja, če ni drugače določeno.

V primeru večstanovanjskih objektov se morajo upravniki kot zakoniti zastopniki last­nikov zavedati zahtev zakonodaje. Osnova je zakon o graditvi objektov, ki med drugim določa uporabo pravilnikov, v okviru katerih delujejo veljavne tehnične smernice. Pomemben je še zakon o gradbenih proizvodih, ki ureja pogoje za dajanje gradbenih proizvodov v promet. Vse našteto je treba upoštevati tako pri načrtovanju kot izvedbi in vzdrževanju, torej tudi omenjeno tehnično smernico. Žal smo lahko v preteklosti nemalokrat videli posledice samovolje lastnikov ali pomanjkljivega znanja upravnikov, ki so lahko ne samo slabe, ampak tudi nevarne.

»Seveda je za stolpnico priporočljivo uporabiti negorljiv izolacijski material, denimo kameno volno, uporabimo pa lahko tudi eks­pandirani polistiren (EPS), vendar je treba vedeti, da zahteva posebne ukrepe.« Tako se lahko v skladu s smernico EPS uporablja brez omejitev do višine desetih metrov, nad deset metrov pa je treba po celotnem obodu stavbe vgraditi pasove iz negorljivega izolacijskega materiala, s čimer preprečimo oziroma upočasnimo prenos požara po fasadi. »Visoki objekti ne smejo biti izolirani z gorljivim materialom. V preteklosti so bili, vendar to ni izgovor za ponavljanje napak. Poudariti pa je treba, da se EPS zelo težko vname in je potrebne zelo veliko energije, da sam gori naprej. Pri 200 stopinjah Celzija se začne taliti, cediti po zidovih, v fasadi nastane votlina, zato se toplota laže prenaša v notranjost, zaradi segrevanja v omet pronicajo gorljivi plini,« našteva Hajduković. V praksi se je pokazalo, da če je fasada z izolacijo iz EPS pravilno vgrajena, torej če so izolacijske plošče in mrežica pravilno lepljene, se EPS ne bo vnel, se bo pa talil.

Nujni ustrezni vertikalni razmiki med okni

Na hitrost širjenja požara po fasadi poleg izolacije in materiala, iz katerega je gradbena konstrukcija, vplivajo tudi drugi dejavniki. Tako mora biti v skladu s tehnično smernico vsaj meter vertikalnega razmika med okni oziroma vsaj meter in pol visok balkon (to ne velja samo za stolpnice, ampak tudi za vse tiste stavbe, pri katerih je dostop do fasade otežen). Navedena razdalja zadostuje, da se požar ne prenese iz spodnje v zgornjo etažo – seveda to velja le v primerih, ko je posredovanje gasilcev pravočasno. Če to ni mogoče, ne moremo z gotovostjo trditi, da predpisani ukrepi preprečujejo prenos požara v zgornjo etažo in da lastnina v sosednjem stanovanju ni ogrožena. Po naših požarnovarnostnih smernicah reševanje skozi okna ni predvideno, zato veljajo za nove stavbe zelo stroge zahteve za reševalne poti iz stanovanja (požarna vrata v stanovanja, požarno varni hod­niki in stopnišča).

V požarnem laboratoriju Zavoda za gradbeništvo so naredili požarni preizkus na 4 x 4 metre velikem dvonadstropnem objektu iz porobetona, na katerem je bila na eni strani izdelana toplotnoizolativna fasada z 12 centimetri EPS in zaključnim tankoslojnim akrilnim ometom. Sedem centimetrov od izdelanega toplotnoizolativnega kompozit­nega sistema so bile med oknoma pritrjene dekorativne letve iz sibirskega macesna, ob oknih pa letve iz lepljenega sibirskega macesna. V spodnji etaži preizkusnega objekta so bile štiri skladovnice lesa s skupno maso 734 kilogramov, ki so predstavljale požarno obtežbo 803 MJ/m. Ta je bila izračunana po Evrokodu 1 glede na projektno vrednost požarne obtežbe objekta, za katerega je bil preskus izveden, in je precej višja od povprečne požarne obtežbe, ki jo določajo požarnovarnostni ukrepi v Avstriji, Švici in Veliki Britaniji.

Najprej so zanetili skladovnico lesa. Skozi okensko odprtino, v kateri ni bilo okna, je prišlo v prostor dovolj zraka, da je bilo zgorevanje lesa popolno. Vroči dimni plini so se skozi odprtino dvigali in talili izolativno plast fasade (EPS) med etažama in sčasoma vneli leseno oblogo fasade med okni. Ko se je izolacija toliko stalila, da so dimni plini začeli izhajati pod ometom nad oknom in ob straneh fasade, se je požar začel zelo hitro širiti.

V šesti minuti preizkusa je začel goreti les med oknoma, v 16. minuti je gorela fasada skupaj z leseno oblogo, minuto zatem so plameni že prišli do višine zgornjega okna. V zgornje nadstropje se je požar prenesel (vžig okenskega okvirja in zavese) 22 minut od začetka gorenja v spodnji etaži. Po devetih minutah od nastanka požara se je stalila izolacija do srednje višine med oknoma, po 12. minuti pa po celotni višini do zgornjega okna. Temperatura več kot 400 stopinj Celzija ob zgornji višini okna pomeni nevarnost prenosa požara v zgornjo etažo. Po 25 minutah so požar pogasili gasilci.

Iz rezultatov lahko sklepamo, da na objektu, ki ima sicer gorljivo fasadno oblogo, vendar je za gasilce lahko dostopen, ni nevarnosti za razširitev požara v zgornjo etažo, ker jo gasilci pravočasno pogasijo. Popolnoma drugače bi bilo, če gasilci na kraj požara ne bi prišli pravočasno ali če ne bi mogli gasiti zaradi nedostopnosti fasade (nedostopen teren, višina stavbe).