V dveh letih sta uspela ustvariti, kar se je mnogim zdelo nemogoče – omogočiti ljudem, da hodijo po vodi. Ne le, da sta uresničila zastavljeni cilj, ampak sta z realizacijo projekta uspela ustvariti občutek popolne navezanosti z naravo. Na dolgih plavajočih pomolih, dolžine treh kilometrov in širine 16 metrov, so se obiskovalci sprehajali med obalo in jezerskima otočkoma Monte Isola ter San Paolo. Občutek je bil nepozaben in edinstven, saj so plavajoči pomoli nežno nihali pod nogami, s čimer se je vsakomur zazdelo, kot da lebdi nad površino vode.
Njuna stvaritev je bila na voljo tri tedne in v tem času si je plavajoče pomole brezplačno ogledalo več kot 1,2 milijona ljudi. Zaradi velikega zanimanja in navdušenja je bil dostop občasno celo omejen, a so si lahko obiskovalci ogledali pokrajino in ustvarjeno umetnost z razglednih točk z bližnjih hribov.
Konstrukcija je bila ustvarjena iz več kot 220.000 plavajočih kock iz polietilena - najpogosteje uporabljene vrste plastike, izdelane iz naftnega derivata etilena. Uporablja se predvsem zaradi svojih odličnih lastnosti, kot so odpornost proti vlagi, lahkost, vzdržljivost, prilagodljivost ter odpornost na obrabo. Te kocke, ki so omogočale stabilno hojo, so bile pokrite s svetleče rumeno-oranžnim materialom iz najlona, ki se je spreminjal glede na osvetlitev. Instalacijska valovita tkanina je lovila in odbijala svetlobo ter pričarala različne odtenke ne le na vodi, temveč je pot potekala še na dodatnih 1,5 kilometra poti vzdolž ulic Sulzana in vasi Peschiera Maraglio na drugi strani.
Ustvarjalcema začasnih plavajočih pomolov je uspelo umetnost približati ljudem na svojevrsten način, saj sta jo postavila v okolje, ki ni galerija - kjer se klasično in tradicionalno predstavljajo umetniki. Projekt je bil skrbno premišljen in zasnovan v skrbi za okolje. Po koncu instalacije so bili vsi elementi odstranjeni in reciklirani ter prodani dalje. Skupina je sodelovala z okoljskimi strokovnjaki, da bi zagotovili minimalen vpliv na občutljivo ekosistemsko okolje jezera Iseo.