Prvi dom za mlad par

Arhitekti Tina Begović, Urban Pahor in Urša Kres iz biroja idea:list studio so se lotili prenove in zasnove 55 kvadratnih metrov velikega podstrešnega stanovanja v starejši hiši v Ljubljani. Mlademu paru soustvarili prijeten in topel dom z industrijskim pridihom. V mansardi sta si želela naročnika urediti svoj prvi skupni dom. Ker je bila pred prenovo v precej slabem stanju, je bilo potrebnih nekaj zahtevnih posegov, ki so jih morali arhitekti rešiti s čim nižjimi stroški. Najprej so se lotili problema zamakanja zaradi neustrezno izvedene toplotne izolacije in parne zapore v preteklosti, na novo so izdelali tudi toplotno izoliran spuščeni strop, ki je zaradi mnogih poševnin in nenatančno izdelane strešne konstrukcije precej nizek. Izravnati je bilo treba tudi tlake, da so lahko prostore vizualno povezali v celoto brez višinskih razlik v tleh, kar pa je bilo po besedah arhitektke še zlasti zahtevno zaradi obstoječih balkonskih vrat, ki so vgrajena na najvišjo mogočo višino. Veliko pozornosti so namenili tudi projektiranju kopalnice, da je kljub poševnini dobro izkoriščena.

Alpsko na sodoben način

Apartma, ki se nahaja v mansardi novogradnje, meri le dobrih 35 kvadratnih metrov. Interier sta zasnovala arhitektka Nina Grm in oblikovalec Sašo Mulalič iz biroja Arhimodul. Glavna želja lastnikov je bila, da se prostori kljub majhni kvadraturi čim bolj funkcionalno izkoristijo, a da jih hkrati preveč ne zapolnijo. Prav tako so si želeli interier v domačem, naravnem alpskem slogu, izpeljanem na sodoben način.

Proti soncu 

Svetla in prostorna mansarda v staromeščanski hiši v središču Ljubljane, ki so jo zasnovali v arhitekturnem biroju Superform (arhitekti Marjan Poboljšaj, Anton Žižek in Špela Gliha) in poimenovali Proti soncu, ima lep razgled in razgiban prostor, ki je ponudil ogromno možnosti za zanimivo ureditev. Unikatni pečat ji daje soteska – asimetrična oblika, ki poteka vzdolž strehe in skozi katero prodira naravna svetloba. Prav prehajanje naravne svetlobe skozi ta lomljeni ostrešni del je bilo izhodišče za oblikovanje osrednjega prostora. Svetlo in zračno stanovanje z vidnimi tramovi in gredami nima nič odvečnega, funkcionalno zasnovan osrednji prostor je prehoden in daje občutek lahkotnosti. Pred prenovo je bilo stanje na podstrehi staromeščanske hiše precej drugačno: popolnoma odprt prostor brez toplotne izolacije, z veliko lesenih tramov in starimi dimniki. Streha je bila že pred tem prenovljena, vse drugo so izdelali na novo.

Ozko podstrešje postalo dom za mlado družino

Kako ozko in podolgovato podstrešje spremeniti v prijeten, funkcionalen in uporaben dom za štiričlansko družino? Izziva sta se lotila arhitekta Cristina Acha in Miguel Zaballa iz arhitekturnega biroja Azab. Mansarda, ki se nahaja v staromeščanski stavbi v španskem mestu Bilbao, je bila na prvi pogled precej neuporabna. Podolgovat in ozek prostor pod poševno streho je deloval majhno in utesnjeno. Družina z dvema otrokoma je sprva nameravala podstrešno stanovanje oddajati, a ko so arhitekti pokazali načrte, kaj se da narediti, so se odločili, da bo to kar njihov novi dom.

30 kvadratov v dveh etažah

Mansarda, ki v dveh etažah meri le trideset kvadratnih metrov, je zahtevala temeljit premislek in skrbno načrtovanje. Izziva se je lotila arhitektka Špela Kokalj. Nastalo je sodobno stanovanje s čudovitim razgledom, ki ponuja različne možnosti bivanja in spreminjanja prostora glede na trenutne potrebe. Naročnica si je želela, da ima njeno malo stanovanje vse, kar imajo velika: veliko posteljo, udobno zofo, pralni in pomivalni stroj, dovolj shranjevalnih površin in prostorne stopnice, ki pa naj bodo hkrati dekorativni element.

V dveh nadstropjih

Prostornost, odprtost in razgiban prostor so značilnosti, ki zaznamujejo mansardno stanovanje v dveh nadstropjih v četrti Vinohrady v češkem glavnem mestu Praga. Stavba, v kateri je stanovanje, veliko dobrih 200 kvadratnih metrov, je bila zgrajena v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Ob zasnovi interierja so opravili le minimalne spremembe tlorisa, saj je že prejšnji lastnik naredil dober načrt prostorov. Mansardo v dveh nadstropjih sta v Pragi zasnovala arhitektka Barbora in Pavel Buryška iz biroja Xtopix.

Kot majhna, a zračna hiška

»Mansardno stanovanje zahteva pri projektiranju več razmisleka in nestandardnih rešitev. Njegova prednost je v tem, da je končni ambient ponavadi zares unikaten in ga stanovalci hitro vzamejo za svojega, se v njem počutijo domače,« pravita arhitekta Meta Kutin in Tomaž Ebenšpanger, ki sta se podpisala pod projekt prenove enoinpolsobnega stanovanja, ki so ga razširili na neizkoriščeno podstrešje. Nastal je prostoren dupleks z visokimi stropi in hkrati s pečatom mansarde. Odstranili so vse predelne stene, to je stene med kuhinjo, dnevno-spalnim prostorom in hodnikom, ter odprli strop proti neizkoriščenemu podstrešju, s čimer so pridobili dodaten volumen in občutek prostornosti. Spalnico so uredili v mansardi, zato so lahko spodnji del stanovanja, ki je v večstanovanjskem bloku, namenili dnevnemu bivalnemu prostoru.

S pogledom na gorovje Južne Tirolske

Le 45 kvadratnih metrov veliko mansardno stanovanje se nahaja na vrhu hiše v italijanskem kraju Vipiteno na Južnem Tirolskem. Čeprav ima naraven les v prenovljeni mansardi s čudovitimi razgledi na gorovje Južne Tirolske glavno vlogo, ne gre za rustikalno obarvano stanovanje. Z različnimi obdelavami lesa in v kombinaciji s črno kovino so arhitekti iz biroja Jab Studio, ki so zasnovali prenovo mansardnega stanovanja, ustvarili sodobno kombinacijo, ki se spogleduje z lokalnimi materiali in interierji. Arhitekti so pri prenovi sodelovali z lokalnimi obrtniki, saj so v prostore želeli vnesti pristne materiale.

Med krošnjami dreves 

Lepi razgledi na mestne vedute in krošnje dreves, naravni materiali in veliko svetlobe zaznamujejo mansardo v staromeščanski hiši v Ljubljani. Ta je doživela celostno prenovo, po kateri je v njem nastal kakovosten dom za štiričlansko družino. Arhitekturo in interier je zasnovala arhitektka Lenka Kavčič. Podstrešno stanovanje, ki meri dobrih 120 kvadratnih metrov, je na vrhu hiše, ki je bila zgrajena leta 1932, in sicer s takratnim načinom gradnje in razpoložljivimi materiali. V 70. letih prejšnjega stoletja je bilo podstrešje prvič temeljito preurejeno, vključno z izdelavo kopalnic in ločenega stranišča. Arhitektka se je z možem v mansardo preselila v 90. letih, in kakor pravi, »jo je navdihovala romantična predstava o bivanju med krošnjami sredi mesta«, kar še danes vidi kot bistveno prednost. Pred nekaj leti, ko sta se lotila temeljite prenove, sta se soočila z manj romantično platjo stanovanja tik pod streho. Kmalu po začetku del se je pokazalo, da bo vse skupaj veliko bolj zahtevno, kot se je zdelo na prvi pogled. Podstreha je bila v precej slabšem stanju, kot so mislili, tako da je bilo treba večino stvari zamenjati in narediti na novo: od konstrukcije, izolacije, vseh sten in instalacij do podov, strehe in oken.

Sodobna mansarda v stari hiši

V najvišjem nadstropju hiše iz leta 1901, ki se nahaja v francoskem mestu Strasbourg v predelu Neustadt, je nastala svetla, prostorna in sodobna mansarda v dveh nadstropjih. Bele stene, svetlo pohištvo in veliko naravne svetlobe zaznamujejo prostore pod streho, ki so jih oblikovali v pariškem biroju f+f architectes. Pred prenovo je imelo stanovanje, ki v dveh nadstropjih meri 240 kvadratnih metrov površine, v podstrešnem delu le prostore za shranjevanje. Danes je tloris zasnovan povsem drugače, a dokaj preprosto. Spalnica, otroški sobi, soba za goste, kopalnica, pisarna in družinska soba so v prvem nadstropju dupleksa, v podstrešnem delu pa je kuhinja, jedilnica in dnevna soba. Ta del je zasnovan kot loft, en velik odprt prostor, v katerem se vse tri funkcije prepletajo.