Neizkoriščeno podstreho so spremenili v študentska stanovanja

Neizkoriščena podstreha v 130 let stari stavbi v središču Ljubljane je bila pred prenovo v popolnoma surovem stanju, brez inštalacij, tlakov, predelnih sten in izolacije ostrešja. Investitor je želel 190 kvadratnih metrov veliko prazno podstrešje preurediti v pet manjših študentskih stanovanj za dolgoročni najem.

Foto: arhiv biroja od-do arhitektura

Pri prenovi so morali na novo izvesti vse, tudi predelne stene med posameznimi bivalnimi enotami. »Nadpovprečno višino mansarde smo izkoristili za povečanje površine dupleks stanovanj in prek sekundarne med­etažne plošče na takšen način povezali tri stanovanjske enote,« pojasnjujeta arhitekta Matic Škarabot in Aleš Žmavc.

Dostop do podstrehe je po stopnišču, ki je zasnovano kot skupni prostor s pralnico in shranjevalnimi površinami stanovalcev. Sama podstreha je razdeljena na dva dela: na jug so umeščeni trije dupleksi, na sever pa dve frčadni stanovanji. Med seboj jih povezujejo enovit tlak ter vidna konstrukcija starega ostrešja v naravnem lesu in črna jeklena ojačitev.

Trije dupleksi in dve frčadi

Vsako stanovanje ima kljub majhni kvad­raturi svojo kopalnico in kuhinjo. Razporeditev je po besedah arhitektov zasnovana kar se da funkcionalno in racionalno. Dupleks stanovanja imajo spalni prostor umeščen nad hodnik, po katerem se vstopa vanje.

»Frčadni stanovanji sta zasnovani kot garsonjeri. V njih je večnamenska ploščad, ki deluje kot garderobna omara ob vstopu v prostor in ki funkcionalno loči vhod in spalnico. Oblikovana je kot podest z dvižnimi frontami s shranjevalnimi površinami in predali pod posteljo. Element zakriva zavesa, ki zagotavlja zasebnost in omogoča delitev stanovanja na dva prostora,« opišeta arhitekta zasnovo posameznih stanovanj.

Dupleksi imajo v pritličju kopalnico in dnevno sobo s kuhinjo. Oba prostora sta naravno osvetljena s strešnimi okni. Shranjevalne omare so umeščene pod okna v najnižjem delu. Spalnica je v zgornji etaži, do katere vodi kompaktno leseno stopnišče.

Vsa stanovanja imajo v skupnem predprostoru dodatne omarice za čevlje in skupno pralnico s sušilnimi in pralnimi stroji.

Manj je več

»Osnovna ideja je bila, da s čim manj elementi zagotovimo vse potrebno za bivanje. Pri majhnih prostorih je še bolj pomembno, da jih ne nasičimo, da ostanejo zračni in svetli,« pojasnjujeta sogovornika izhodišče zasnove. Interier zaznamujejo poudarjeni stari tramovi in kovinski konstrukcijski elementi, vsa oprema, ki je izdelana po meri, pa je v svetlih odtenkih.

Za naravno osvetlitev sta poskrbela s strešnimi okni največjih mogočih mer. »Umet­na osvetlitev je zasnovana neposredno z LED-trakovi, ki so usmerjeni po strešinah navzgor. Tako ustvarimo na manjši kvadraturi difuzno enakomerno osvetlitev brez senc od pohištva in prijetnejši ambient za bivanje,« pojasnjujeta.

Mansardna stanovanja imajo običajno visok strop oziroma so odprta do slemena strehe, kar jim daje svojevrsten značaj. »Ko načrtujemo vgradnjo strešnih oken, je dobro, da jih pomaknemo čim nižje proti kolenčnemu zidu, saj tako omogočimo poglede v okolico. Še eno načelo, ki se ga pogosto držimo, je, da osrednji prostor s stojno višino čim bolj 'sprostimo' oziroma pustimo prazen, površine za shranjevanje in funkcionalne elemente, ki niso v vsakodnevni uporabi, pa umestimo v nižje predele,« odgovarjata arhitekta na vprašanje o posebnostih mansardnih stanovanj.

PREBERITE ŠE: Mansarda, ki je zrasla v višino