15. 5. 2018 | Besedilo: Aleksandra Zorko | Fotografije: Martin Kruh
odprta vrata, prenovljeno stanovanje, Eva Senekovič, Žiga Ravnikar, mali nebotičnik
Nov okvir za bivanje
15. 5. 2018 | Besedilo: Aleksandra Zorko | Fotografije: Martin Kruh
odprta vrata, prenovljeno stanovanje, Eva Senekovič, Žiga Ravnikar, mali nebotičnik
Visoki stropi, lepi pogledi skozi okna, umirjeni odtenki in odprta zasnova navdihujejo v prenovljenem stanovanju v Malem nebotičniku v Ljubljani. Pod prenovo 75 kvadratnih metrov velikega stanovanja sta se podpisala arhitekta Eva Senekovič in Žiga Ravnikar.
»Mali nebotičnik je bil zgrajen leta 1933 po načrtih arhitekta Hermana Husa. Zgradba je v tistih časih ponujala višji stanovanjski standard in prostorna stanovanja, ki še danes veljajo za kakovostna. Kljub vsem odlikam pa obstoječa zasnova ni bila prilagojena današnjemu načinu bivanja,« pravita arhitekta Eva Senekovič in Žiga Ravnikar. Prostori so bili v skladu z obdobjem funkcionalno ločeni in manjši. Skupaj z lastnikoma so se odločili, da jih čim bolj odprejo in naredijo primernejše sodobnemu življenjskemu slogu. Z odprto zasnovo so poudarili tudi lepe poglede, ki jih omogoča svetlo vogalno stanovanje: na Ferentov vrt, Rožnik in stolpnico TR3.
Po besedah arhitektke Eve Senekovič so želeli ohraniti ambient iz časa, v katerem je bila hiša zgrajena. Tako so originalno stavbno pohištvo, ki je bilo v dobrem stanju, le prenovili. Tudi originalni hrastov parket, postavljen v ribjo kost, so deloma na novo preložili in prebrusili, še vedno pa je v uporabi tudi keramična peč. Kakor je še povedala arhitektka, so strope in stene pustili takšne, kot so bili, zato je večina električnih inštalacij skritih v omarah. Z rušitvijo predelnih sten je stanovanje postalo v celoti prehodno in povezano v krožni tloris.
!!galerija!!
»Novi posegi so jasno vidni in predstavljajo kontrast obstoječemu. Tri enotne poteze omar, v predsobi, kuhinji in spalnici, s svojo fleksibilno zasnovo omogočajo dinamičnost ambienta, ki ga uporabnik prilagaja glede na situacijo,« poudarjata arhitekta. Na primer, omara v kuhinji in dnevni sobi je lahko v celoti odprta, tako da se kuhinjski elementi, knjižne police in televizor vidijo, lahko je delno odprta ali v celoti zaprta – prilagaja se trenutnim potrebam.
»Materialnost novih posegov se navezuje na obstoječe elemente v stanovanju. Poudarki v hrastovem furnirju, na primer prehod in niša v predsobi, se povezujejo z obstoječim hrastovim parketom, spalnica je zasnovana v svetlejših tonih v navezavi z ohranjenim smrekovim ladijskim podom, teraco v kopalnici nakazuje prvotno stanje servisnih prostorov,« pojasnjujeta arhitekta.
Omare, ki so izdelane iz vezane plošče, imajo vidne robove vezane plošče. S tem so prav tako želeli poudariti materialnost. V spalnici so zaradi svetlega ladijskega poda uporabili neobdelano vezano ploščo. Nastal je bolj topel, mehek ambient kot kontrast bivalnemu delu.
S preostalim pohištvom so ustvarili kombinacijo sodobnega in retro pohištva. V kopalnici, stranišču in pralnici so tla obložena s teracem, tako kot je bilo nekoč v meščanskih stanovanjih v servisnih prostorih. Stene so bele in iz pralnega ometa.
Posebno pozornost so namenili svetilom. Po vseh prostorih prevladujejo preproste žarnice. Navdih je bila žarnica na leseni palici v veži Malega nebotičnika. Sicer pa so svetila fleksibilna, lahko se premikajo in prilagajajo različnim funkcijam osvetlitve.
»Stanovanje ob svoji funkcionalnosti odraža tudi način bivanja in z odprto zasnovo uporabniku omogoča, da si ustvari prostor glede na svoj življenjski slog,« še poudarjata arhitekta.