Po besedah arhitektke Eve Senekovič so želeli ohraniti ambient iz časa, v katerem je bila hiša zgrajena. Tako so originalno stavbno pohištvo, ki je bilo v dobrem stanju, le prenovili. Tudi originalni hrastov parket, postavljen v ribjo kost, so deloma na novo preložili in prebrusili, še vedno pa je v uporabi tudi keramična peč. Kakor je še povedala arhitektka, so strope in stene pustili takšne, kot so bili, zato je večina električnih inštalacij skritih v omarah. Z rušitvijo predelnih sten je stanovanje postalo v celoti prehodno in povezano v krožni tloris.
»Novi posegi so jasno vidni in predstavljajo kontrast obstoječemu. Tri enotne poteze omar, v predsobi, kuhinji in spalnici, s svojo fleksibilno zasnovo omogočajo dinamičnost ambienta, ki ga uporabnik prilagaja glede na situacijo,« poudarjata arhitekta. Na primer, omara v kuhinji in dnevni sobi je lahko v celoti odprta, tako da se kuhinjski elementi, knjižne police in televizor vidijo, lahko je delno odprta ali v celoti zaprta – prilagaja se trenutnim potrebam.
Omare, ki so izdelane iz vezane plošče, imajo vidne robove vezane plošče. S tem so prav tako želeli poudariti materialnost. V spalnici so zaradi svetlega ladijskega poda uporabili neobdelano vezano ploščo. Nastal je bolj topel, mehek ambient kot kontrast bivalnemu delu.
Posebno pozornost so namenili svetilom. Po vseh prostorih prevladujejo preproste žarnice. Navdih je bila žarnica na leseni palici v veži Malega nebotičnika. Sicer pa so svetila fleksibilna, lahko se premikajo in prilagajajo različnim funkcijam osvetlitve.
»Stanovanje ob svoji funkcionalnosti odraža tudi način bivanja in z odprto zasnovo uporabniku omogoča, da si ustvari prostor glede na svoj življenjski slog,« še poudarjata arhitekta.