»Prenoviti stanovanje v oddaljenem svetu predstavlja visoko zahtevnost sodelovanja in hkrati močno povezanost med naročnikom in arhitektom, pri čemer je treba upoštevati časovno razliko med Ljubljano in San Franciscom. Projekt se je sicer pripravljal v času svetovne pandemije, ko je bilo potovanje onemogočeno, vendar sva ga z naročnikom, sorodnikom, ki živi in dela v ZDA, zastavila pred omenjenim časom,« pravi arhitektka Nadja Pfeifer. Prvi sestanek je potekal v živo v Sloveniji, sledili so pogovori in usklajevanja na daljavo.
110 kvadratnih metrov veliko stanovanje se nahaja v najvišjem nadstropju večstanovanjskega lesenega bloka iz leta 1965. Pred prenovo je bilo na eni strani (kjer so vhod oz. predsoba, jedilnica, kuhinja in kopalnica za goste ter glavna kopalnica) zelo temačno, slabo osvetljeno, na drugi, kjer so dnevna soba, soba za goste in spalnica, pa svetlo. Lastnika sta po besedah arhitektke zato želela svetlobo pripeljati tudi na drugo stran stanovanja. »Osnovna naloga je bila zagotoviti boljšo dnevno osvetlitev severnega dela stanovanja, preoblikovanje obstoječih prostorov, nova razsvetljava in nadgradnja električnih inštalacij,« pojasnjuje arhitektka. Ob tem dodaja, da je prenova poleg želja lastnikov zahtevala tudi zagotovitev vseh potrebnih zakonodajnih standardov. V ZDA je namreč treba projekt prenove prijaviti in pridobiti soglasja tudi za notranjo prenovo, kar je bilo tudi za arhitektko nova izkušnja. Zato je uraden Projekt prenove notranjosti (Interior Alteration Project) izvedlo lokalno podjetje po predloženem idejnem projektu.
Lastnika sta želela v prenovljen interier vključiti nekatere svoje obstoječe kose pohištva, kot so kavna mizica Noguchi in fotelja, ki sta jih prinesla iz prejšnjega domovanja. »V stanovanju se je izvedla nova talna obloga v parketu brazilskega tika, nova osvetlitev v spuščenem stropu in senzorji za dim. Največja posodobitev in izboljšava so strešna okna (večje nad jedilnim delom, dve manjši v dveh kopalnicah), ki so v prostore vnesla zenitalno svetlobo, zaradi katerih je stanovanje pridobilo na kakovosti in vrednosti,« poudarja sogovornica. Ob tem še pojasni, ko svetloba napolni prostor, ga poveča in mu da energijo.
Tloris je doživel nekaj manjših popravkov. Pri preoblikovanju glavne kopalnice so garderobni del, ki je bil prej del tega prostora, odstranili in ga prestavili v spalnico. Med predsobo in jedilnico ni stene, ampak ju zdaj pregrajuje omara. Ta je na strani predsobe v lesu in z ogledalom, na strani jedilnice pa je klop v obliki črke L, ki se nadaljuje v kuhinjske elemente. Klop v jedilnici tako rešuje tudi prostorsko zagato s kuhinjo. Jedilnica in kuhinja se navezujeta na dnevni prostor, zaradi česar osrednji prostor deluje svetlo in pretočno.
Za opremo so izbrali naravne, svetle materiale in odtenke, saj je lastnikoma zelo blizu skandinavsko oblikovanje. Kot pravi arhitektka, sta lastnika sama izbrala opremo, že prej pa so zelo natančno določili materiale, barve, velikosti, debeline …, in pri nakupu sta natančno sledila njenim napotkom.
V dnevnem prostoru ima osrednje mesto kamin, ki je ročno obdelan v videzu betona, za kar je zaslužen lastnik sam. K barvitosti osrednjega prostora pripomorejo vintage kosi. Pomembno vlogo v stanovanju imajo tudi umetniška dela, ki so jih prav tako skupaj z arhitektko po temeljitem razmisleku postavili na točno določena mesta na stenah. Lastnika sta namreč velika ljubitelja umetnosti, ki je pomemben del njunega življenja.