15 let delovanja skupine Oloop: Družbeno angažirano oblikovanje

»V letih množičnega propada slovenske tekstilne industrije in v obdobju razcveta hitre mode smo jeseni 2003 pod znamko Oloop združile moči slovenske oblikovalke tekstila Tjaša Bavcon, Katja Burger, Jasmina Ferček, Jana Mršnik in Elena Fajt (zadnji dve sta se po nekaj letih odločili za samostojno ustvarjalno pot). Za tiste čase smo imele izredno nenavadno vizijo, in sicer uporabiti tekstilno oblikovanje kot orodje za doseganje družbenih sprememb,« pravijo oblikovalke, ki so pred 15 leti začele oblikovati izdelke za dom, med prvimi so bili leteči copati in mila iz volnene polsti, ki jih še vedno izdelujejo in prodajajo, z njimi pa so pri nas postale širše prepoznavne.

»Od vedno nam je bila ideja blizu, jasneje pa se je začela oblikovati ob iskanju nekoga, ki bi lahko izdeloval naša volnena mila. Leta 2007 smo prvič prišle na Jesenice in se srečale z Društvom Up, Failo Pašić Bišić in precej veliko skupino priseljenk iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so se želele naučiti izdelave mila,« odgovarjajo na vprašanje, ali so že na začetku razmišljale v smeri družbeno angažiranega oblikovanja. Leta 2011 so zasnovale prvi velik družbeno angažirani projekt s skupino priseljenk z Jesenic, ki sta ga podprla Evropski socialni sklad in ministrstvo za kulturo. To je bil projekt Razkrite roke, ki so ga potem uspešno ponesle v različne evropske države vse do Islandije in podprle ustvarjalke, da so si prvič v življenju odprle vrata na trg dela. Letos decembra bodo v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) z Razkritimi rokami predstavile še en projekt, in sicer skupnostno vezeno tekstilno steno s sodobno interpretirani tradicionalnimi motivi iz bogate kulturne dediščine priseljenk in azilantk.

Preplet tradicije in sodobnosti

Prav preplet tradicije in sodobnosti je rdeča nit številnih njihovih projektov. Tako so, na primer, z dvema projektoma v Ribnici iskale možnosti, kako z dialogom med različnimi rokodelci prepletati znanje in materiale v edinstvene rezultate. S Polhograjčani so kot umetniške mediatorke z vodenimi vajami postavljale mostove med lokalnimi obrtniki in lokalnimi ustvarjalci. V sodelovanju s SEM pa so interpretirale klasično idrijsko čipko.

V najnovejšem projektu Zgodbe rok in krajev povezujejo rokodelce in ustvarjalce iz občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica z namenom oblikovanja kakovostnejših izdelkov, ki bodo lahko uspešni na trgu. V projektu sodelujejo kot vodje izobraževanja in razvoja novih oz. posodobljenih izdelkov rokodelcev z območja med Snežnikom in Nanosom. »Srečanja so odprta za vse, ki ustvarjajo z rokami. Tako je nastala raznolika skupina 12 posameznikov, ki si želijo novega znanja, druženja in raziskovanja svoje ustvarjalnosti,« pravijo oblikovalke in dodajajo, da gre večinoma za ženske, ki ustvarjajo s tekstilom, nekatere pa tudi s kamenjem, glino in v lesu.

Končni cilj so po njihovih besedah izdelki, navdihnjeni z zgodbami teh krajev. »Izbrali smo tri stare zgodbe, iz katerih zdaj udeleženci projekta črpajo podobe, barve, vzdušje – Bele žene, Nanoška kača ter Mlini in jezera,« še pojasnjujejo. Projekt se bo končal decembra s potujočo razstavo izdelkov in procesa dela, sledila bo prodaja izdelkov oziroma turističnih spominkov.

Jesen bo ustvarjalna

Kot razstavljavke in tudi organizatorke so sodelovale pri številnih razstavah doma in v tujini, za svoje delo so bile večkrat nagrajene.  Letos, na primer, so za projekt Razkrite roke prejele nagrado Alpine Pluralism Award 2018 (v kategoriji vključevanje na trg dela), ki poudarja primere dobre prakse na območju Alp. Mednarodno oblikovalsko nagrado Red dot concept award pa so že leta 2007 dobile za igrišče za otroke in odrasle Squareplay.

Kakor pravijo oblikovalke, so izdelki za dom še vedno aktualni, le da jih zdaj soustvarjajo z različnimi skupinami in skupnostmi. Petnajst let dela bodo zaznamovale »ustvarjalno, tekstilno, povezovalno in v soustvarjalnem duhu«. Za oktober pripravljajo dvotedenski eksperimentalni projekt Med znotraj in zunaj, s katerim se že sedmo leto posvečajo tekstilu, ročnemu delu, tekstilnemu oblikovanju in umetnosti.

»Z gostujočo ameriško oblikovalko tekstila Liz Collins in skupaj z občinstvom se bomo potopili v tkanje tekstila velikega formata, ki bo nastajal in bo tudi razstavljen v Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana (DLUL). Želimo si še drugih umetniških intervencij v tako vzpostavljenem tekstilnem prostoru. Za to bodo poskrbele umetnice s področja giba, glasu in slikarstva, ki bodo participacije željno publiko popeljale v izkušnjo tekstilnih sten z drugimi umetniškimi mediji,« so pojasnile oblikovalke iz skupine Oloop. Projekt bo, kakor pravijo, prispeval k obujanju uporabe tekstila v prostoru, hkrati pa z razstavo in drugimi dogodki seznanil javnost s posledicami izginjanja tekstila iz oblikovalske oz. arhitekturne prakse.