Antonio Citterio za Axor: Oblikovanje je moj hobi

Za vsestranskega italijanskega arhitekta in oblikovalca je to tretja kolekcija, pripravljena za Axor. Njihova skupna uspešna zgodba se je začela pred štirinajstimi leti. Tokrat je pri delu izhajal iz potreb tistih, ki so, kot on sam, veliko na poti in v zrelih letih. Pravi, da je poskušal najti rešitev zanje, v ospredje pa postavil preprost način uporabe. Zvečer, ko se utrujeni vrnete v hotelsko sobo in greste pod prho, si ne želite ugotavljati, kako deluje, to mora biti jasno na prvi pogled, pravi izkušeni oblikovalec in arhitekt, ki se je doslej ukvarjal že s skoraj vsem, saj najdemo med izdelki in arhitekturo z njegovim podpisom tako armature in žlice kot stolpnice, zasebne hiše in celo cerkev. Ne glede na to, za koga dela, pravi, vedno poskuša najti elegantne rešitve, ki niso zgolj funkcionalne. Za uporabnika je po njegovih besedah pomembno dojemanje kakovosti in razkošja. Oblikovanje je, kot je razmišljal v Milanu, mešanica tehnologije, funkcije in čustev, in ko so te sestavine združene, je nastala prava kombinacija.

»Oblikujem brezčasno, brez trendov, ne ukvarjam se s tem, kaj delajo drugi, delam, kar mislim, da je prav,« pravi Citterio. Sodelovanje s Philippejem Grohejem, direktorjem Axorja, dizajnerske blagovne znamke, ki je del nemškega podjetja Hansgrohe, je opisal kot odlično, saj mu ga ni treba prepričevati o odločitvah, ki jih sprejme pri oblikovanju izdelka. »Star sem in nimam niti časa niti energije za brezpredmetne diskusije in prepričevanje strank. Svet oblikovanja je na koncu dneva svet kulture, veš, če veš, če ne veš, pač ne veš. V resnici je zelo preprosto. Zakaj recimo, ko se pogovarjaš s kemikom, ki ti poskuša razložiti neko formulo, rečeš, tega ne razumem, a kljub temu ne oporekaš? Mnogi mislijo, da je oblikovanje preprosto razumeti, pa ni tako. V oblikovanju je enako kot pri kemijski formuli, ki jo razumeš ali pa ne. Tako preprosto je,« pravi leta 1950 v italijanskem mestu Meda rojeni Citterio.

Kolekcijo Axor Citterio E, v kateri je kar 37 izdelkov, bi lahko opisali kot simpatično kombinacijo modernega in klasičnega, odlikujejo jo elegantne in brezčasne oblike ter visoka kakovost. Armature imajo za odpiranje ročaj, ki spominja na igralno palico, ali klasični ročaj v obliki križa. Pri slednjih se za odpiranje in zapiranje vode uporablja ročaj, za nastavljanje temperature pa cilindrični termostat. Kolekcija je zasnovana tako, da se poda v različne sloge interierjev, prav tako se lahko kombinira z drugimi izdelki, ki prihajajo iz Axorja. »Z rezultatom našega tokratnega sodelovanja smo zadeli srž prestiža. Izdelkov ne zaznamuje le raznovrstnost, ampak tudi izjemna preprostost uporabe, poleg tega so prijetni na otip,« je Citterio predstavil svoje najnovejše delo.

V središču Milana, kjer je Axor pred dobrim letom odprl svoj novi razstavno-prodajni prostor, so pokazali tudi kolekcijo univerzalnih dodatkov za kopalnico in kuhinjo, kot so odlagalne police, držala za brisače in milo ter obešalniki. Tudi te odlikujejo elegantne oblike in čiste linije, prav tako pa so nastali v sodelovanju s Citteriom. »Dodatki močno zaznamujejo videz prostora, so pomemben del dekorja. Ko oblikujem, si prizadevam ustvariti izdelek, ki je funkcio­nalno in estetsko prijeten,« je ob tej kolekciji pojasnil oblikovalec.

Antonio Citterio je leta 1972 diplomiral na milanski politehniki in še istega leta odprl svoj prvi studio, v katerem se je osredotočil zlasti na industrijsko oblikovanje. Leta 1999 pa je s Patricio Viel ustanovil studio Antonio Citterio Patricia Viel and Partners, ki deluje še danes, in sicer na treh področ­jih: arhitekturnem ter v notranjem in produktnem oblikovanju. Kot je povedal v Milanu, v njihovem biroju dela 75 arhitektov in le dva oblikovalca. Poleg Axorja oblikuje za številne priznane blagovne znamke in podjetja. Na njegovem seznamu so Vitra, Kartell, Arclinea, B&B Italia, Flexform, Flos, Fusital, Guzzini, Iittala, Maxalto, Technogym, Tre Più in številni drugi.

Tudi njegovo arhitekturno ustvarjanje je impresivno. V biroju sprejemajo naročila javnih, komercialnih in zasebnih projektov. Zaslovel je s stavbo (šlo je za predelavo stare pražarne kave), ki jo je naredil za evropsko izpostavo ameriške modne znamke Esprit. Leta 2007 je bila stavba podjetja GlaxoSmith­Kline v Veroni nominirana za prestižno arhitekturno nagrado Miessa van der Roheja. Do danes je nastala množica arhitekturnih projektov, pod katere se je podpisal Citterio in njegov biro. Omenimo le nekaj najnovejših z letnico 2014: oblikovali so območje za pešce in trg Varesine, ki je del velikega gradbenega projekta v Milanu Porta Nuova, končali so projekt stanovanjskega bloka v Bergamu, Bulgarijev hotel v Dubaju, prav tako so zasnovali interier pekarne v Milanu iz verige Princi, poslovni lounge na mednarodnem letališču v Dohi v Katarju in novo trgovino francoske verige LePrintemps, to je bila njihova prva nova trgovina po dvaintridesetih letih.

Za svoje delo je bil Citterio kot oblikovalec in arhitekt že večkrat nagrajen. Doma v Italiji je v letih 1987 in 1995 prejel prestiž­no nagrado Compasso d'oro (zlato šestilo). Njegovi predmeti so tudi del stalnih zbirk newyorškega muzeja moderne umetnosti MoMA in pariškega centra Georgesa Pompidouja. V prvem hranijo izdelka Mobil in Battista, ki ju je oblikoval za Kartell, v drugem pa izdelke Mobil, Battista, Dolly, Gastone in Oxo. Kolekcija jedilnega pribora Tools Citterio 2000, ki jo je oblikoval za Iittalo, in prva kolekcija armatur, oblikovanih za Axor, pa sta na ogled v stalni zbirki oblikovanja v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Chicagu.

»Oblikovanje je moj hobi,« pravi Citterio, a takoj poudari, da je to resen posel, v katerem potrebuješ veliko ustvarjalnosti. Oblikuje brezčasne izdelke, o katerih ne želi, da se govori kot o funkcionalnih. V oblikovanju se prevečkrat omenja prav funkcionalnost, a po njegovem to ni pravo merilo, saj je vendar vsak izdelek narejen zaradi funkcionalnosti. »Ta stol je udoben, če ni udoben, ga ne potrebujem. To je funkcija stola. Stol kupiš za sedenje, če na njem ni mogoče sedeti, potem ga ne potrebuješ,« sklene svoje razmišljanje Antonio Citterio.

Arhiv revije Deloindom+.