Družinska počitniška hiša v Posavju

Hiša z leseno konstrukcijo in leseno fasado, ki meri 116 kvadratnih metrov, je po prenovi notranjosti primerna tako za družinske počitnice kot tudi stalno bivanje. »Vodilo pri zasnovi interierja je bilo oblikovati prostor v prijetno, svetlo, svežo, zračno, brezčasno, pomirjujočo in navdihujočo notranjost. Glede na želje lastnikov, pa čim bolj prijazno za mlado družino z veliko različnimi interesi in navadami,« pojasnjuje arhitektka Janja Štibernik.

Notranjost so po njenih besedah določale stene, ki so bile obložene z lesom, in pogledi v naravo. »Konceptualno smo prostor želeli osvežiti in mu končno dodati zgodbo, ki vabi k bivanju in uporabi, saj je objekt do zdaj služil le skladiščenju. Izbrane stene smo oblekli in jih pleskarsko obdelali, s čimer je prostor zadihal, ohranjen les pa na vsakem koraku opomni na pristnost,« pravi arhitektka.

Tri vrste lesa

Velik izziv pri zasnovi interierja je bil po njenih besedah vprašanje, kako uskladiti različne vrste lesa, oziroma katere kombinacije izbrati, da bodo dopolnile obstoječo, že nekoliko postarano, smreko. »Tako se les v objektu, poleg v obstoječi smreki, pojavlja še v javorju, iz katerega so stopnice in parket, ter v jesenu, iz katerega so masivni deli pohištva. Lesena sta tudi dva obnovljena barska stola v jedilnici, nekaj stolov Rex in stara komoda pri vhodu. Ti pohištveni kosi poudarijo duh časa in ga zaokrožijo v sedanjost,« še pravi Štibernikova.

Hodnik v pritličju so s pohištvom oblikovali v prijeten in uporaben prostor. Dolga in široka klop s predali, ki se zaključi s poličnikom in garderobno omaro, je element, ki po besedah arhitektke predstavlja predprostor savni, sanitarijam in tehničnemu prostoru. Prostor v nadaljevanju pa je tisti, ki bi bil po svoji velikosti lahko namenjen marsičemu, a je zaenkrat to umirjen del hiše, namenjen delu, učenju in študiju. 

Bivalni prostori v nadstropju

V nadstropju hiše je osrednji bivalni del s kuhinjo, jedilnico in teraso, spalnica, otroška soba in kopalnica.

»Želja po svetlem ambientu nas je vodila v izbor večinoma belega, nevtralnega pohištva, ki se zlije v ponujene in ustvarjene kotičke. Lahkotnost smo dosegli s konzolno, skoraj da 'letečo', visoko jedilno mizo iz masivnega jesena, ki je središče bivalnega prostora. Mizo smo oblikovali kot podaljšek pulta, kar posledično narekuje tudi višje stole. Kljub netipični rešitvi za jedilno mizo, prostor dobro odgovori osnovni potrebi. Opazen element v prostoru so tudi bele kovinske vertikale, ki tvorijo ograjo stopnic in so prisotne v mnogih pogledih,« opisuje arhitektka zasnovo interierja. Dnevni prostor je preprost z malo pohištva in v toplem delu leta po njenih besedah deluje kot predprostor zunanje terase.

V tem delu hiše sta še spalnica in majhna otroška soba. Spalnica je preprosto zasnovana, kljub majhnosti, pa ima z visoko posteljo pridih udobne hotelske sobe. Tu je še okno, ki uokvirja pogled na zunanji bazen.

Otroška soba je majhna, vendar s premišljenim pohištvom ponudi dovolj prostora za spanje, učenje in hrambo stvari.

V hiši sta dve kopalnici: ena v pritličju, druga v nadstropju. Opremljeni pa sta podobno, posebnost obeh so stene in tla iz mikrotopinga. Ta material v videzu betona so uporabili tudi v spodnjih prostorih, ki so povezani z zunanjostjo.

Svetlobni poudarki

»Prehajanje, od pritličja do nadstropja, poleg materialov, določa tudi led linijska osvetlitev, ki je skrita v kaskadi, in posredno osvetljuje glavno steno ohranjeno v lesu. Nežen in intimen poudarek prostora pa se zgodi nad jedilno mizo, ki jo osvetljujejo tri viseča svetila v obliki kapljic: bela, črna in zlata. Ambientalno osvetlitev pa dopolnjujejo svetila za splošno osvetlitev,« pojasnjuje arhitektka zasnovo osvetlitve v hiši. Ta so v obliki večjih in manjših plafonjer. Spalnica je osvetljena s stropnim tračnim reflektorjem, ki svetlobo usmerja v stensko grafiko, ki s svojo zlato-rumeno bravo poudari toplino prostora.

»Preplet ambientalne in splošne osvetlitve je na dveh točkah: 120 cm širok viseči obroč v dnevni sobi, ki enkrat omogoča močno osvetlitev celotnega prostora, drugič pa nežno, komaj opazno osvetlitev. Druga točka pa je na zgornjem hodniku – na prehodu med dnevnim in nočnim delom hiše. Reflektorja na steni omogočata spontano igro, saj se ju lahko poljubno usmerja in s tem dosega različne ambientalne učinke,« še pravi sogovornica.

Prostori s svojim karakterjem, materialnostjo in oblikovno logiko po mnenju arhitektke omogočajo tako otroško zabavo, trenutek za kozarec vina v dvoje, počitek ali delo in družinske počitnice, kot tudi stalno bivanje. Prav v teh časih, ko nam življenje kroji epidemija, tak odmaknjen kotiček, pomeni še toliko več kot kdaj koli prej.

PREBERITE ŠE: Lesena hiša za mlado družino