10. 8. 2019 | Besedilo: Aleksandra Zorko | Fotografije: arhiv oblikovalke
Nakit, ki bo dal značaj prostoru
10. 8. 2019 | Besedilo: Aleksandra Zorko | Fotografije: arhiv oblikovalke
Če se boste v teh dneh odpravili na sprehod po Botaničnem vrtu, si lahko v stekleni hišici ob ribniku ogledate razstavo nakita za telo in dom Slovanka, ki jo je pripravila oblikovalka tekstilij Arijana Gadžijev.
Kolekcija Slovanka predstavlja potiskan tekstilni nakit, ki ga je navdihnila slovanska folklorna umetnost, njeni rastlinski vzorci in motivi.
"Projekt Slovanka je nastal kot del samorefleksije, ob razmišljanju o življenju nekoč, ko je bil človek tesneje povezan z naravo, in ob raziskovanju, kaj mu je ta pomenila, kako jo je vrednotil, kaj si je od nje vzel, kaj ji je dal. Slovanska folklorna umetnost je črpala motive narave, običajev in vsakdana na podeželju ter jih prenesla na različne predmete. Ti so bili moja inspiracija za nastanek kolekcije avtorsko potiskanega tekstilnega nakita za telo in dom oziroma prostor," pravi oblikovalka tekstilij Arijana Gadžijev in dodaja, da so jo najbolj pritegnile poslikave cvetja in drugega rastlinja, značilnega za določeno pokrajino in deželo današnjega "slovanskega" ozemlja. Na razstavi v Botaničnem vrtu je nakit razstavljen v zunanjem prostoru, kjer se po njenih besedah lepo poveže s preostalimi vsebinami, tako kultivirane kot bolj divje narave.
!!galerija!!
Navdih: ljudska kulturna dediščina
Z razstavo in kolekcijo avtorica v ospredje postavlja pomembnost zavedanja o ljudski kulturni dediščini, ki po njenih besedah na svoj preprost, a iskren način poje hvalnico lepoti narave in prikazuje (so)odvisnost med njo in posameznikom. "Zelo rada raziskujem kulturno dediščino, saj mi pomeni zakladnico znanja, umetnosti, razumevanja ljudi in njihovega življenja, okolja, vrednot ter idej določenega obdobja. Je naš kulturni DNK, del identitete posameznika. Pomaga mi v razumevanju sedanjosti, ki pa je sicer žal zašla v instant nasilno produkcijo, pohlepnost in pregorevanje nas in planeta," odgovarja Gadžijeva na vprašanje, zakaj je pomembno zavedanje o ljudski kulturni dediščini. Po njenih besedah je kolekcija Slovanka "počasna" kolekcija, saj je vsak motiv najprej ročno izrisan, prilagojen posameznim vsebinam, nato tudi ročno šivan, vse skupaj pa poklon umetniško-obrtnem delu. "Ko motive za tisk najprej ročno izrišem po navdihu kolekcije, jih digitalno obdelam in pripravim za sublimacijski tisk, ki je eden izmed bolj ekoloških. Nato potiskane krojne dele, ki jih glede na koncept kolekcije smiselno oblikujem, ročno šivam," še pravi oblikovalka tekstilij. Nakit se lahko sestavlja iz več elementov, kot je kocka, tetraeder in skupek geometrijskih likov, v enaki ali večbarvnih kombinacijah. V celoti je izdelan iz tekstilnega materiala, ki je preprost za vzdrževanje in je avtorici ostal od predhodnih kolekcij. Tako se iz trajnostnega vidika izogne večjemu številu odpadkov.
Na zid spalnice ali na vejo na vrtu
Kot pravi, z njim lahko okrasimo domače prostore. "Ko ga ne želimo več imeti okoli vratu, ga položimo na mizo v dnevni sobi ali obesimo na zid spalnice, morda tudi na vejo v vrtu - tako dobi nov pomen in funkcijo. V prostor ali dom lahko vnese spomin na korenine ali opomin na naš odnos do narave, mu da svojevrsten značaj, kanček več domačnosti, lahko deluje tudi kot amulet sreče in (za)upanja v dobro," pojasnjuje oblikovalka tekstilij, kako svoj nakit vidi v prostoru. Sama, kot še pravi, imam nakit obešen v delovnem prostoru, saj jo spodbuja h kreativnosti. "Trenutno je nakit ravno tam, kjer je del njegovega izvora in kjer sem si zelo želela, da bi zaživel - v zunanji stekleni hišici Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani," zaključi Arijana Gadžijev, sicer magistrica umetnosti s področja tekstilnega oblikovanja, deluje kot samostojna oblikovalka tekstilij tako modnih kot tudi izdelkov za dom, ki jih ustvarja pod lastno blagovno znamko, poznamo pa jo tudi kot ilustratorko pravljic za otroke. Za svoje delo je bila že večkrat nagrajena, prav tako je sodelovala na številnih oblikovalskih dogodkih, razstavah in modnih revijah doma in v tujini.
Razstava je na ogled do 30. septembra 2019.