Osvetlitev prostorov vpliva na naše počutje

»Vsa živa bitja smo odvisna od svetlobe, zlasti naravne, in seveda tudi umetne, saj večino časa preživimo v notranjih prostorih. To pomeni, da je pravilna uporaba umetne svetlobe za človeka zelo pomembna. V stavbah moramo glede na funkcijo prostora poskrbeti za zadostno količino svetlobe in primerno barvo. Osvetlitev mora zagotoviti kakovostno delovno in bivalno okolje,« poudarja arhitekt Bojan Lebar iz biroja Moderna in dodaja, da se pri projektiranju osvetlitve prostorov ne sme pozabiti na naravno svet­lobo, saj je ta osnova našega življenjskega ritma.

SLOVAR POJMOV
CRI – indeks barvne reprodukcije (colorrendering index) pove, kako kakovostna je svetloba oz. kako bogato bodo prikazane barve predmetov pod svetilom. Pri LED-svetilih je lahko zelo visok, tudi do CRI 97 (v primerjavi s faktorjem sonca, ki je 100), varčne žarnice dosegajo okoli CRI 75, halogenski viri svetlobe pa imajo približno CRI 96.
Temperatura svetlobe – Temperatura svetlobe pomeni videz barve svetlobe, ki jo oddaja svetlobni vir, merimo pa jo v kelvinih (K). Določen vir svetlobe ima videz toliko kelvinov, kot bi bil videz istega predmeta, segret na takšno temperaturo v kelvinih. Nižja ko je temperatura svetlobe, bolj je ta topla. Na primer, svetloba nekdanje žarnice z žarilno nitko je bila zelo topla, in sicer 2700 kelvinov.
Lumen – Podatek o svetlobnem toku svetila, ki ga svetlobni vir izseva, se meri v lumnih. Ta ni predpisan, je pa to podatek, ki govori o kakovosti svetila.
Luks – Raven osvetljenosti prostorov se meri v luksih in pove, koliko svetlobnega loka pade na določeno površino. 

Načrt osvetlitve mora biti po njegovih besedah konceptualno dobro zastavljen, prilagojen uporabniku, njegovim potrebam, arhitekturi in funkciji prostora. Prav tako mora upoštevati predpisane normative, gospodarnost in videz svetlobne rešitve. Projekt naj bi zato po njegovem mnenju pripravil za to usposobljen strokovnjak v sodelovanju z arhitektom, projektantom elektroinstalacij in investitorjem, pri kompleksnejših prostorih pa po potrebi tudi z drugimi strokovnjaki.

Vsak prostor je specifičen za osvetlitev in vsako svetilo v njem ima svoj namen. Načrtovanje osvetlitve naj bi potekalo hkrati z zasnovo prenove ali gradnje hiše, stanovanja, osvetlitev je namreč pomemben del arhitekture prostorov.

Umetna svetloba, ki posnema naravno

Danes se v svetilih uporablja v glavnem LED-tehnologija, drugi viri vse manj. »LED-svetila dosegajo večjo svetilnost, imajo dolgo življenjsko dobo, tudi do 50.000 ur, porabijo bistveno manj energije v primerjavi z drugimi viri svetlobe, indeks barvne reprodukcije – CRI (color rndering index), ki pove, kako kakovostna je svetloba, je pri LED-svetilih lahko zelo visok, tudi do CRI 97, prav tako so z vidika recikliranja do okolja prijaznejša,« pojasnjuje Lebar osnovne značilnosti.

Pri svetilih je pomemben tudi spekter svetlobe, ki jo oddajajo, ta naj bi bil čim bližje spektru naravne svetlobe. To današnja LED-tehnologija omogoča, pravi sogovornik, saj je spekter LED-vira kontinuiran in je podoben spektru naravne svetlobe.

Na trgu je velika ponudba svetil z LED-tehnologijo, cene so različne, običajno povezane s kakovostjo. Kaj je dobro vedeti pred nakupom? »Zanimati nas morajo zlasti tehnične karakteristike svetil, in sicer podatek o realnem svetlobnem toku svetila (lumen) in indeks barvne reprodukcije (CRI),« odgovarja sogovornik in dodaja, da svetilni tok svetila ni predpisan, je pa to podatek, ki govori o kakovosti izdelka. Indeks barvne reprodukcije je po njegovih besedah predpisan za posamez­ne namene, na primer, za bivalne prostore in nekatera delovna okolja je pomembno, da je čim višji (od 80 do 97 CRI).

»Za različne namene so predpisane tudi različne vrednosti osvetljenosti, na primer, stanovanje 150 luksov, pisarne 500 luksov, proizvodni prostori 300 luksov. Za bivalne prostore je primerna barvna svetloba od 2700 do 3000 kelvinov (K), za delovno okolje od 3000 do 4000 K,« pojasnjuje arhitekt, kolikšna je zadostna količina svetlobe in kakšna barva je primerna. Sodobna svetila omogočajo tudi nastavitev barve svetlobe.

Novi viri svetlobe narekujejo nove oblike

LED-tehnologija je v zadnjih letih tako rekoč zavzela področje oblikovanja, saj ga skoraj ni proizvajalca, ki je še ni uporabil. Osvojili pa so jo tudi oblikovalci. Med novimi izdelki najdemo kar precej izvirnih. LED-svetila so lahko zelo različnih oblik, največkrat pa so po videzu izčiščena in arhitekturna. Nove oblike izhajajo iz lastnosti LED-tehnologije, ki je neprimerljiva z dosedanjimi.

»Sodobna tehnologija je vplivala tudi na oblikovanje svetil. Z majhnostjo LED-virov so se oblikovalcem odprle nove možnosti, ki so povezane z dimenzijo in obliko svetil. Ta so postala kompaktnejša, zaradi kompatibilnosti LED-tehnologije s pametnimi instalacijami pa tudi pametnejša,« še pove sogovornik.

Vpliv umetne svetlobe na ljudi

V prostoru se moramo počutiti udobno in pri tem nam lahko pomaga svetloba, poudarja arhitekt in dodaja, da se z vplivom na počut­je ukvarjajo proizvajalci svetil in načrtovalci svetlobe. Po njegovih besedah je pri tem pomembna povezava cirkadianih ritmov in svetlobe. »Nekateri fiziološki, vedenjski in biokemični procesi v telesu potekajo v približno 24-urnih ciklih, zato jih imenujemo cirkadiani cikli. Mednje spadajo menjava spanja in budnosti, stanja zavesti, nihanje telesne temperature, ravni hormonov, krvnega tlaka, srčne frekvence, pojavljanje lakote ... V neposredni povezavi s svetlobo sta tudi ritem budnosti in spanja (izločanje hormonov melatonina in kortizola). Svetloba neposredno vpliva na izločanje omenjenih hormonov in zamik cirkadianih ritmov,« poudarja Lebar in dodaja, da zato včasih zvečer ne moremo zaspati, se ponoči zbujamo ali smo utrujeni.

Ugodni svetlobni učinki so zato pomembni tudi v stanovanjskih objektih, na primer zjutraj (še zlasti v zimskih mesecih in v obdobjih časovnega zamika), ko lahko z osvetlitvijo pomagamo aktivirati telo, in sicer s svetlobnimi viri s temperaturo svetlobe nad 3500 K, po nekaterih raziskavah pa celo nad 5300 K. »Zvečer je pomembno, da se telo umiri in pripravi na spanje. Vsaj dve uri prej ni priporočljivo uporabljati svetlobnih virov z visokim deležem modre svetlobe. Priporočljivo je uporabljati LED-svetila z 2700 K ali manj. Zvečer pred spanjem prav tako ni dobro uporabljati ploskovnih virov svetlobe,« še poudarja sogovornik.