Poslovil se je mojster svetil Ingo Maurer

»Žarnica me je vedno fascinirala, saj predstavlja idealen stik industrije in poezije. Ta predmet je moj navdih,« je nekoč dejal mojster svetlobe Ingo Maurer, ki je zgodovino svetil pisal več kot petdeset let. In prav z žarnico Bulb, ki je pred tremi leti praznovala petdeseti rojstni dan, je leta 1966 zaslovel. Od takrat ko je ustanovil svoje podjetje, je pod njegovimi rokami nastalo še mnogo svetlobnih teles, ki se ponašajo z izvirno in precej nenavadno obliko ter tehnično dovršenostjo.

Ingo Maurer se je rodil na otoku Reichenau v nemškem delu Bodenskega jezera. Po končani šoli za tipografa je nadaljeval študij grafičnega oblikovanja in se leta 1960 preselil v ZDA. V New Yorku in San Franciscu je delal kot svobodni oblikovalec. Nato se je vrnil v Nemčijo in se ustalil v Münchnu, kjer sta še vedno sedež podjetja z njegovim imenom in salon Neue Räume, namenjen širši javnosti. Veliko je potoval, zlasti na Japonsko, v Brazilijo in vedno znova se je vračal v ZDA. V New Yorku je živel kar 40 let, metropole so ga fascinirale. "Dom je tam, kjer se počutim dobro in imam navdih. To je lahko New York, Pariz, Tokio, Sao Paulo ali pa München," je poudaril. "Doma sem, ko sem obkrožen z dobrimi prijatelji. Potrebujem izzive. To spodbuja mojo kreativnost."

Da Inga Maurerja žarnica res fascinira in navdihuje, je pokazal kar nekajkrat. Na primer s svetilom Savoie iz leta 1979, ki ga sestavljata le grlo iz belega porcelana in žarnica; tudi glavni del Lucellina je žarnica iz opalnega stekla, ki ji dela družbo angelsko krilo iz gosjega perja, na podoben način sta nastala lestenca Birdie in Birdies Nest, ki ju sestavlja množica žarnic s ptičjimi krili.

Navdihujejo ga tudi predmeti iz vsakdanjega življenja. Za namizno luč BiBiBiBi je tako uporabil kar plastične ptičje noge, ki jih je kupil v veleblagovnici, za Mozzkito cedilce za čaj in halogensko žarnico, porcelanasti lestenec Porca Miseria pa je videti kot eksplozija jedilnega servisa. Lahko si predstavljate, iz česa je izdelan.

Za uporabo pri lučeh je raziskoval tudi papir in nastala so poetična svetila, kakršni sta namizna luč Lampampe, ki je v celoti izdelana iz japonskega papirja, ali Zettel‛z – stropna luč, ki jo ustvarjajo številni lističi, popisani ali prazni, pripravljeni za nova sporočila, ki jih dodamo kar sami. Ingo Maurer je bil tudi med prvimi, ki je prepoznal prihodnost tehnologije LED in jo že leta 1997 predstavil v svetilu Bellissima Brutta.
Žarnica ima glavno vlogo tudi pri svetilu Johnny B. Butterfly iz leta 2011. Izpeljanko Flatterby – velikanska žarnica z belim obročkom, ki zasenči in usmerja svetlobo (obroček je narejen na 3D-tiskalniku), predstavlja še eno od njegovih poetičnih svetlobnih teles, ki nadaljuje tradicijo metuljčkov in kačjih pastirjev, ki obletavajo njegova svetlobna telesa.

Mnoga svetila Inga Maurerja, med njimi svetilo Gulp iz leta 1969 in Porca Miseria, ki je nastalo leta 1994, narejeno pa je iz koščkov keramike, so na ogled v zbirki Muzeja moderne umetnosti (MoMa) v New Yorku.  Prav tako je prejel številne nagrade za svoje delo, med drugim nemško državno nagrado za oblikovanje in prestižno oblikovalsko nagrado Compasso d‛Oro za življenjsko delo.

"Žalujemo ob izgubi ustanovitelja in mentorja. Podjetje je bilo njegova družina, vedno smo se tudi mi počutili kot člani te družine. Njegovo delo bomo nadaljevali v njegovem duhu," so zapisali sodelavci ob smrti mojstra svetil.

V Münchenski Pinakoteki moderne bodo 15. novembra 2019 odprli razstavo z naslovom Ingo Maurer Intim. Design or What?, ki bo ponudila drugačen vpogled v njegovo življenje in delo.