Tapio Wirkkala: Legenda finskega oblikovanja

Vaza Paper bag, ki jo je zanje oblikoval leta 1977, sodi med njegove najbolj priljubljene kose, ki jih prodajajo še danes. V velikosti, kot si jo je omislil avtor, in tudi mini različici v vseh trendovskih pastelnih odtenkih je bila na ogled tudi na nedavnem sejmu Ambiente v Frankfurtu. Vaza po obliki, kot pove ime (paper bag oz. papirnata vrečka) posnema strukturo in obliko papirnate vrečke, ki jo je uspel oblikovalec prenesti v porcelan. Na sejmu smo si lahko ogledali tako pri Rosenthalu kot tudi Iittali nekatere  njegove večne kose. Na primer, kolekcijo kozarcev Ultima Thule, ki je med več kot štiristotimi izdelki, ki jih je oblikoval za Iittalo, najbolj prepoznavna in sodi med klasike oblikovanja. Navdih je ob pogledu nanjo jasen: skandinavska zima in led, ki ju je prenesel v steklo. Kmalu za tem, ko so kolekcijo lansirali na trg, se je finska letalska družba Finnair odločila, da bo kozarce iz te serije uporabljala na letu Helsinki–New York, ki so ga začeli leta 1969. Za tem je omenjena kolekcija našla svoje mesto v finskem in svetovnem oblikovanju. Kozarcem, ki jih izdelujejo že ves čas, so ob tej priložnosti stotega rojstnega dne dodali oz. oživili še dva krožnika različnih velikosti, kozarec za penino in vrč za vodo. Načrtujejo pa še oživitev kozarca za pivo.

Da bi počastili njegovo dolgo in uspešno kariero, so se odločili tudi za oživitev štirih kozarcev za žgane pijače, ki bodo na prodaj v darilnem setu, izdelanem v omejeni seriji. Iz vsakega obdobja ustvarjanja so vzeli po enega: Tapio, ki je nastal leta 1954, Ulthima Thule iz leta 1968, Niva, ki ga je ustvaril leta 1972, in Kaleva iz leta 1980.

Ponovno bodo na prodaj tudi znamenite steklenice v obarvanem steklu, ki so nastale med leti 1959 in 1968. Izdelali jih bodo v štirih barvah, vse pa bodo tudi oštevilčene s številkami od 1 do 2015. Steklenice odlikuje preprosta oblika, predstavljajo pa lep dekorativni predmet ali vazo za en cvet.

Wirkkala je ustvarjal v različnih materialih, od plastike, kovine, lesa do porcelana, a najbolj se je zapisal steklu. Bil je umetnik, industrijski oblikovalec in rokodelec, ustvarjal je tako za široko proizvodnjo kot tudi ročno izdeloval predmete, na primer unikatne skulpture iz lesa. Tudi grafično oblikovanje mu ni bilo tuje. V njegovi biografiji najdemo zelo raznolike predmete, od jedilnega pribora, pohištva in nakita do poštnih znamk. O njem so vedno pisali in govorili, kot o skromnem, delavnem in strokovnem človeku, ki je bil najsrečnejši, kadar je ustvarjal v svoji samotni leseni koči na Laponskem. Vedno je poskušal biti prisoten in vpleten v vse dele procesa nastajanja izdelka.