Ravno ko so se številni navadili na delo od doma oziroma na daljavo v času pandemije koronavirusa, podjetja že iščejo možnosti, kako zaposlene varno vrniti nazaj na delovna mesta. Podjetje, ki opravlja selitve CapRello, je med Američani izvedlo anketo, kako je covid-19 vplival na njihovo delo, in rezultati so pokazali, da se je mišljenje ljudi v času pandemije precej spremenilo.

Za nižjo plačo še naprej od doma

82 odstotkov od 1100 vprašanih Američanov je v anketi odgovorilo, da se je njihovo delovno okolje v času pandemije zelo spremenilo (in takšno ostalo kar nekaj časa). Kar lepo število vprašanih je priznalo, da jim je delo od doma oziroma na daljavo pisano na kožo in bi ga radi nadaljevali. Skoraj 66 odstotkov vprašanih je dejalo, da so pripravljeni delati za manjše plačilo, če to pomeni, da jim ne bo vsak dan treba obiskati pisarne oziroma bodo lahko delali na daljavo.

75 odstotkov bi se jih preselilo

Čeprav ob delu na daljavo mnogi pomislijo na udobno pisarno v zavetju toplega doma, so anketiranci delili drugačne izkušnje. 3 od 4 so dejali, da bi se, če bi dobili možnost dela na daljavo tudi po koncu pandemije, preselili. 64,3 odstotka od teh bi se preselilo nekam, kjer bi bili stroški bivanja nižji. 51,2 odstotka bi se jih preselilo nekam, kjer je boljše vreme oziroma takšno, ki je njim bolj všečno. 47,2 odstotka bi se jih preselilo bližje k svojim sorodnikom, 38,3 odstotka pa nekam, kjer bi imeli boljši dostop do stvari, ki jih počnejo v svojem prostem času (konjički, šport ipd.). Med drugimi razlogi za selitev so bili še: boljše davčne olajšave, boljši dostop in cenejše zdravstvene storitve, varnost ali želja po spremembi okolja.

Vsaj tri ure proč

Če bi lahko vse pobral in se preselil, kam bi šel? 40,7 odstotka vprašanih je odgovorilo, da bi zamenjali mesto (večinoma so izbrali kraje, ki so bili do tri ure oddaljeni od trenutnega doma). 28,3 odstotka jih je izbralo mesto, ki je bilo oddaljeno več kot 3 ure vožnje od trenutnega doma, 16,3 odstotka pa bi izbralo kraj v drugi regiji. Nekateri so odgovorili, da bi priložnost za delo na daljavo izkoristili s selitvijo v drugo državo. 28,7 odstotka od teh bi se odpravilo živet v Evropo, 23,2 pa v Azijo. 18,4 odstotka bi jih ostalo v Združenih državah Amerike, 14,2 odstotka pa samo na istem kontinentu (a v drugi državi).

Nova izkušnja, a tudi strah pred tujim

Če bi imeli možnost dela na daljavo od koderkoli, bi 59 odstotkov vprašanih odšlo v drugo državo. Ob tem bi jih najbolj skrbelo to, da niso dovolj blizu sorodnikom in prijateljem (47,5 odstotka) oziroma, da ne govorijo tujega jezika (43,9 odstotka). 33,5 odstotka je izrazilo zaskrbljenost, da ne bi bili več v stikih s sodelavci, 33,5 odstotka pa, da bi jih bilo strah kulturnih razlik. Med drugimi razlogi so se zvrstili še: visoki davki v drugih državah, urejanje dokumentacije in državljanstva.

A poleg minusov so pri selitvah tudi plusi. 58,6 odstotka vprašanih je dejalo, da bi se preselili zaradi želje po novih izkušnjah, 55,9 pa bi selitev izbralo zaradi izboljšanja finančne situacije. 50,8 odstotka vprašanih bi šlo po svetu raziskovat in spoznavat nove kulture. Kot prednosti so navedli še: eksotično in lokalno prehrano ter družino, ki živi nekje v tujini.

Produktivnost

In medtem ko bi bili določeni zaposleni pripravljeni delati z drugega konca sveta, delodajalce pri delu na daljavo skrbi predvsem slabša produktivnost. A zaposleni so ugotovili, da jim v času pandemije produktivnost ni prav nič šepala. 58 odstotkov vprašanih je dejalo, da so bili pri delu na daljavo bolj produktivni kot v pisarni. 22,4 odstotka jih je dejalo, da je njihova produktivnost ostala nespremenjena, 19,8 odstotka pa jih je imelo z delom na daljavo hude težave. Čeprav nekateri raje delajo v pisarni, bodo drugi v prihodnje izbirali takšne službe, v katerih bo dovoljeno delo na daljavo.

Kako je pri nas?

Darija Aleksić in Matej Černe z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani sta opravila raziskavo med Slovenci, ki so v času pandemije covid-19 delali od doma. Čeprav je veliko vprašanih izpostavilo, da so se srečevali s tehnološkimi izzivi, da so imeli občutek, da se jim služba nikoli ne konča, so se srečevali z občutki osamljenosti in nepovezanosti s sodelavci ter imeli težave z usklajevanjem dela in zasebnega življenja, so v takšnem načinu dela našli tudi številne prednosti. Polovica vprašanih je odgovorila, da so bili pri delu od doma bolj motivirani za učinkovito delo. Poleg tega je delo na daljavo omogočilo zaposlenim večjo prilagodljivost in samostojnost, pa tudi višjo produktivnost. Kar 75 odstotkov zaposlenih si želi, da bi na ta način vsaj občasno delali tudi po koncu pandemije, je navedeno v raziskavi.