V tokratni številki priloge Deloindom

Bivanje

Foto: IDstudio

9. 10. 2018 | Besedilo: Uredništvo Delaindom

Skozi odprta vrata smo pokukali v stanovanje, ki ga zaznamuje pastelni šik, pišemo pa tudi o spalnicah, prezračevanju in toplotnih črpalkah, v vrtnem delu priloge pa tokrat o kostanju.

V rubriki Odprta vrata prestavljamo stanovanje, katerega rdeča nit je pastelni šik. Veliko naravne svetlobe, umirjena barvna paleta, zanimiva svetila, velika ogledala in zlati detajli ustvarjajo udobne kotičke v stanovanju mladega para v mirnem naselju na obrobju Ljubljane. Razgiban interier s svetovljanskim pridihom so zasnovali v biroju IDstudio, arhitekta Helena Bernik in Samo Pajk.
Ali je vaša spalnica pospravljena? Spalnica je prostor, v katerem se moramo dobro počutiti, da se lahko sprostimo in dobro naspimo. Pomen spanja za naše zdravje vedno znova poudarjajo različni strokovnjaki. K temu naj bi pripomoglo tudi okolje, v katerem spimo. Za umirjeno in prijetno spalnico ne glede na njeno velikost lahko poskrbimo sami. Poiskali smo letošnje trende, ki v ospredje postavljajo umirjene barve opreme in dodatkov ter posteljo s kakovostnim ležiščem.
V bivalnih prostorih bi morali za zdravo klimo zamenjati približno polovico zraka na uro. O nujnosti prezračevanja smo se pogovarjali s prof. dr. Petrom Novakom, upokojenim profesorjem, strokovnjakom za energetiko in obnovljive vire energije, ki je tudi avtor patentiranih rešitev na področju prezračevalnih naprav.
Pišemo tudi o prezračevanju. Ogrevanje s toplotno črpalko je že tako razširjeno, da drugi viri počasi ostajajo nekje v ozadju. Toplotne črpalke so učinkovitejše pri nizkotemperaturnem ogrevanju, a lahko zadostijo tudi potrebam po toplotni energiji starejših hiš, ki imajo radiatorsko ogrevanje. Investicija v toplotno črpalko zemlja/voda je v primerjavi s toplotno črpalko zrak/voda visoka, njena prednost pa je predvsem v tem, da so tla stabilnejši vir energije kot zrak. Izvedba vrtine je mogoča skoraj povsod, vzdrževanje je preprosto, življenjska doba pa je tudi do 25 let.
V zadnjem delu priloge pa tokrat o kostanju. V Sloveniji imamo 33 hektarov kostanjevih nasadov, s pridelavo se ukvarja 67 kmetijskih gospodarstev. Večina nasadov je na Primorskem, kjer je zaradi višjih temperatur in vlage za gojenje kostanja klima ugodnejša. Kostanj namreč spada med sredozemske sadne vrste, ki slabo prenašajo daljši zimski mraz. Zanimanje za njegovo pridelavo se je v zadnjih 15 letih nekoliko povečalo, toda v obdobju pojava kostanjeve šiškarice je občutno stagniralo. Zato je nadvse spodbuden podatek, da strokovne službe in pridelovalci od leta 2015 opažajo zmanjševanje napadenosti kostanjevih dreves s šiškami, okrevanje močno prizadetih dreves, večji pridelek in da zadnji dve leti novonastalih šišk skoraj ni več.