Tema meseca: Voda v hiši in na vrtu - Ulovimo deževnico

8. 7. 2013 | Besedilo: Katja Jakopovič

deževnica, voda, zbiralniki

Nič novega ni trditev, da je voda naše največje bogastvo, da je marsikje po svetu primanjkuje in da je bo, če ne bomo ukrepali, nekoč zmanjkalo tudi pri nas. Ob izkoriščanju sončne energije in drugih obnovljivih naravnih virov je uporaba deževnice v gospodinjstvu ena od možnosti, kako prispevati k ohranitvi okolja, zmanjšati porabo vode iz vodovodnega omrežja in hkrati prihraniti kar nekaj denarja.

 V povprečju človek porabi kar približno 140 litrov vode na dan, štiričlanska družina pa vrtoglavih 200.000 litrov na leto. Za zmanjšanje porabe ni nujno, da radikalno spremenimo svoje navade, ampak lahko preprosto dodamo še en vir – deževnico. Uporaba deževnice za zalivanje vrtnih površin in pranje avtomobilov je že kar precej pogosta praksa, korak naprej pri samopreskrbi z vodo pa je njena uporaba v gospodinjstvu. Pozitivna stran deževnice ni le zmanjšanje porabe pitne vode in mesečnih izdatkov zanjo, ampak tudi njena kakovost, saj je mehkejša, brez vodnega kamna in z manjšo vsebnostjo mineralov, zato je med drugim manj škodljiva za naprave, ki za delovanje potrebujejo vodo.

Za zalivanje vrta in pranje avtomobilov lahko deževnico uporabljamo neprečiščeno, za potrebe v gospodinjstvu pa mora biti ustrezno prečiščena, kar omogočajo napredni hišni sistemi. Potem jo lahko uporabljamo za pranje perila, splakovanje stranišča, celo prhanje in v pomivalnem stroju. Kakovost deževnice za splakovanje in pranje perila po besedah Ladislava Magdiča iz podjetja Sojos ni posebej pomembna, za zdaj tudi ni potrebna nobena analiza. Odvisno od namena rabe se namestijo filtri z različnim prepuščanjem delcev, pri čemer je za splakovanje stranišč in pralni stroj dovolj že mehansko, grobo čiščenje, za prhanje in pomivalni stroj pa so potrebni posebni filtri za odstranjevanje finih delcev. »Ljudje se večinoma odločajo, da bodo z deževnico splakovali stranišča in prali perilo. Obstajajo tudi sistemi, ki naredijo iz nje pitno vodo, vendar so precej dragi, cene znašajo od 4000 do 5000 evrov, zato se redkokdo odloči zanje, saj se dejansko ne splačajo,« pove Magdič.

Lasje, umiti z deževnico, so veliko mehkejši

Svoje izkušnje nam je opisala bralka iz okolice Ljubljane, ki uporablja deževnico že več kot dve leti. Na vikendu, iz katerega so poz­neje zgradili novo hišo, je že bil urejen zbiralnik kapnice, zato investicija in nadgradnja sistema ni bila zahtevna. Vodovod so dobili šele pred časom, prej so imeli zgolj deževnico. Z njo zalivajo vrtne površine, perejo avtomobile, v gospodinjstvu pa jo uporabljajo za vse, tudi prhanje in pomivalni stroj. »V suš­nih obdobjih jo zdaj nadomestimo z vodo iz vodovoda. Včasih, ko še ni bilo vodovoda, pa smo jo naročili in so nam jo pripeljali gasilci,« pojasnjuje sogovornica. Zbiralnik je velik 10 kubičnih metrov in ob normalnem deževju zadovolji potrebe vode dvočlanske družine približno devet mesecev na leto, zmanjka je le poleti. Sogovornica pove, da ima sosed 15 kubičnih metrov velik zbiralnik in mu je lani prvič v desetih letih zmanjkalo vode za tričlansko družino, ter doda, da imajo sami še vedno možnost, da ga povečajo.

Vzdrževanje vodovodnega sistema za deževnico je preprosto, enkrat na leto očistijo zbiralnik, usedline in druge nečistoče iz filtra pa enkrat na mesec. Investicija ni bila velika, za filtre in povezavo med kurilnico v hiši, kjer je filter nameščen in združuje povezavo s cevmi in kapnico – zbiralnik je namreč zaradi obstoječega stanja odmaknjen od žlebov –, je znašala okrog 500 evrov. S sistemom za rabo deževnice v gospodinjstvu se privarčuje kar 50 odstotkov pitne vode, investicija pa se povrne v treh do petih letih. »Tudi če ne bi imeli že prej zbiralnika in bi gradila novo hišo, bi se odločila za to investicijo. Vsekakor se splača, če ne za drugo, vsaj za pranje avtomobilov in zalivanje,« razlaga bralka. Občutna razlika je tudi v sami kakovosti vode, ki so jo seveda dali analizirati. Opazi se predvsem pri perilu in tudi lasje so po umivanju z deževnico veliko mehkejši.

Po žlebovih skozi filter v zbiralnik

Koliko deževnice bomo zbrali, je odvisno od količine padavin ter strešne površine, po kateri se voda steka v zbiralnik. Kolikšna naj bo njegova velikost, pa je odvisno tudi od števila članov gospodinjstva in namena uporabe deževnice. Pri hišnem sistemu, kjer se deževnica uporablja za splakovanje stranišča in pralni stroj največ dvočlanske družine in pri strešni površini najmanj 35 kvadratnih metrov, mora biti prostornina rezervoarja od 2500 do 3000 litrov. Za štiri- do petčlansko družino in pri najmanj 80 kvadratnih metrih strešne površine pa naj bi bil dovolj zbiralnik velikosti od 5000 do 7500 litrov. Za zbiranje deževnice je primeren skoraj vsak material strešne površine, z izjemo salonit­nih plošč. Če na streho odpada veliko listja z bližnjih dreves, je treba namestiti še dodatne filtre, pravi Magdič, in potem sistem ustrezno prilagodijo.

Pri podjetju ProSigma svetujejo, naj posamezniki, ki se odločajo za nakup zbiralnika iz lite umetne mase, preverijo njeno sestavo. Ta mora biti iz dveh polovic ali ulita v monolitnem kosu. Polietilen ima gladko površino in se nanj ne prijema umazanija, primernejši je celo od betona, kar so pokazale tudi raziskave, opravljene v Nemčiji. Zbiralnik lahko namestimo na zemljišče ali ga vkopljemo. Zadnja možnost je nekoliko primernejša, ne samo z estetskega vidika in dejstva, da zbiralnik ne zasede zunanjega prostora, temveč predvsem zaradi temperature, ki je pod zemljo precej stalna, zato je manj možnosti, da voda pozimi zmrzne. Opozarjajo tudi, da mora biti obremenitev testirana na 30 ton, izkop jame za rezervoar pa naj bo čim bolj preprost, brez nepotrebnih gradbenih del, saj obstajajo naprave, ki se zelo preprosto spustijo v jamo.

Hišni sistem za rabo deževnice ima vgrajen črpalčni sistem, ki deluje samodejno. Mag­netni ventil v sušnih obdobjih, ko zmanjka deževnice, samodejno preklopi na vodo iz vodovoda. Samodejni preklop je določen tudi zakonsko, saj bi z ročnim lahko povzročili pomešanje vode. Deževnica v zbiralnik priteče skozi predfilter, ki prestreže grobe delce. V zbiralniku je nameščena potopna črpalka, sistem pa sestavljajo še sesalna cev s plavajočim odvzemom, plavajoče stikalo, nerjavni filter in nepovratni ter mešalni ventil.

Sistem za rabo deževnice v gospodinjstvu je mogoče urediti le pri novogradnjah ali več­jih sanacijah, razloži Magdič. »Pri obstoječih hišah je naknadna namestitev težka, ker je vodovodni sistem že napeljan in bi ga bilo treba popolnoma predelati, to pa brez velikih gradbenih posegov ni mogoče. Poleg obstoječih bi bilo treba namestiti dodatno cev, ki bi jo nato speljali do vseh priključkov za vodo,« pojasni. Nadgraditev obstoječega vodnega sistema je tako smiselna le pri večjih sanacijah zgradbe. Vsem, ki zaradi tega nimajo možnosti za vgradnjo sistema za uporabo deževnice, pa še vedno ostaja klasično zbiranje, tako da pod žlebove namestijo veliko posodo in prestreženo vodo preprosto uporabijo za zalivanje vrta ali pranje avtomobilov.
 

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE