Dolgoročna in varna naložba

30. 5. 2011 | Besedilo: Katarina Nemanič

sončna elektrarna, investitor, bruno blatnik, streha, elektrika

Sončna elektrarna ima menda vsaj dve dobri lastnosti. Z njo iz energije sonca, ki je neomejen vir, proizvajamo do okolja prijazno elektriko, hkrati pa za to dobimo 15 let zajamčeno državno podporo. Sončna elektrarna je tako razmeroma varna in donosna naložba. Ali se račun izide tudi v praksi, ne le na papirju, kako pripraviti finančno konstrukcijo in kaj je še treba vedeti, preden se odločimo za naložbo, smo se pogovarjali z investitorjem Brunom Blatnikom, lastnikom manjše sončne elektrarne, ki stoji na strehi njegove hiše v Kranju.

Najprej ste bili lastnik sončne elektrarne z močjo 3,3 kW, potem ste jo povečali in zdaj je njena skupna moč 9,4 kW. Zakaj ste se odločili za razširitev?

Potem ko je približno leto dni delovala elektrarna z manjšo močjo, smo ugotovili, da je naložba dobra. Izračunali smo, da se povrne v razumnem času, to je sedmih do osmih letih. Ker smo imeli možnost, smo se odločili za večjo moč in zdaj že približno tri leta deluje elektrarna z močjo 9,4 kW.

Koliko električne energije proizvede na leto in koliko znaša subvencija, ki jo dobite od centra za podpore, ki deluje pri agenciji Borzen?

Na leto proizvede približno 10 MWh elektrike, kar je malo manj, kakor bi lahko pričakovali glede na priključno moč in v idealnih razmerah. Streha, na kateri je elektrarna, je sicer ustrezno obrnjena na jug in s pravim naklonom, vendar stoji hiša pod Šmarjetno goro in ta v pozno jeseni, pozimi in zgodaj spomladi vzame nekaj sonca, zato je količnik pretvorbe pri naši elektrarni le 1,08. Za vsako proizvedeno megavatno uro elektrike dobimo od države 380 evrov podpore, kar je tudi nekaj manj od upravičene, ker smo za postavitev elektrarne od ministrstva za gospodarstvo prejeli dva tisoč evrov nepovratnih sredstev. Za naložbo smo se odločili v času, ko je ministrstvo spodbujalo različne ukrepe za učinkovito rabo oziroma proizvodnjo energije.

Kako ste financirali naložbo?

Finančno konstrukcijo smo sestavili iz 40 odstotkov lastnih sredstev in 60 odstotkov bančnega posojila. Zdaj bi bilo razmerje morda drugačno, saj se je cena oziroma višina naložbe v enako veliko elektrarno spremenila. Pred leti smo za vat priključne moči plačali šest evrov, zdaj stane le še tri evre. Svetujem, da investitorji sestavijo podobno finančno konstrukcijo. Glede na višino obrestnih mer za bančna posojila – zdaj so na voljo različna zelena, eko, namenska posojila – je dovolj ugodno tudi razmerje od 70 do 80 odstotkov posojila in le 20 do 30 odstotkov lastnih sredstev.

Ali bi se račun izšel, če država ne bi izplačevala podpor za elektriko iz sončnih elektrarn?

Nikakor. Kar izračunajte. Vzemimo, da se odločite za večjo elektrarno z močjo 50 kW. Zaradi velikosti lahko na trgu dobite vat že za 2,7 evra, torej bo naložba vredna 135.000 evrov. Na leto takšna elektrarna proizvede vsaj 50 MWh elektrike, in če bi jo prodajali po tržni ceni, ki je razmeroma nizka, od 0,09 do 0,13 evra za kilovatno uro oziroma 130 evrov za megavatno uro, bi na leto iztržili 6500 evrov. Naložba bi se povrnila šele v 20 letih, nič prej. To pa ni smiselno naložen denar.

Kaj svetujete lastnikom streh, ki razmišljajo, da bi nanje postavili sončne elektrarne?

Predvsem se morajo zavedati dvojega. Prvič, gre za dolgoročno naložbo, in ne za hiter zaslužek z velikimi donosi. Drugič, po mojih izračunih se sončne elektrarne z močjo pod 5 kW ne splača postavljati, razen če je investitor velik ekonavdušenec. Pri majhni elektrarni je delež spremljajočih stroškov, to je priključitev na električno omrežje in vsa potrebna infrastruktura ter na primer pridobivanje vse potrebne dokumentacije in izdelava projekta, v celotni investiciji prevelik. Takšna elektrarna se načeloma ne bo izplačala prej kot v desetih letih.

Kolikšna je po vašem mnenju primerna doba vračila naložbe?

Od sedem do devet let. Večje elektrarne se bodo izplačale malo prej, manjše malo pozneje.

Bi se morali lastniki hiš s primernimi strehami bolj množično odločati za postavitev sončne elektrarne?

Po mojem mnenju da, če le imajo pravilno na jug orientirano streho z dobro konfiguracijo, brez frčad, lomljenih delov in podobnega, kar onemogoča postavitev elektrarne ali zaradi senčenja preveč zmanjšuje njen izkoristek. Za elektrarno z močjo vsaj 5 kW potrebujejo približno 35 kvadratnih metrov veliko površino, kolikor je ima večina streh. Naložba je varna, donos je zagotovljen, saj zanjo kar 15 let jamči država, zato ne vidim razloga, da se tisti, ki imajo nekaj sredstev in lahko najamejo še bančno posojilo, zanjo ne bi odločili.

Svetujete, da se investitor registrira kot samostojni podjetnik ali ustanovi družbo z omejeno odgovornostjo?

To je povsem vseeno, sam sem samostojni podjetnik. Bistvo je, da ima eno od pravnih oblik in je davčni zavezanec. To mu omogoča, da poračuna davek na dodano vrednost ter uveljavlja amortizacijske stroške in investicijske olajšave.

 

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE