Sončne elektrarne: Na poti k solarizaciji Slovenije

Slovenska vlada si je zadala kratkoročne in dolgoročne cilje pri spopadanju z energetsko krizo. Prizadevanja bodo, med drugim, usmerjena v povečanje zmogljivosti pro­izvodnje električne energije iz sončne energije za 1000 MW do leta 2025 na primernih lokacijah. Tretjini slovenskih gospodinjstev naj bi do takrat omogočili dostop do velikih sončnih elektrarn. Pozneje naj bi sledila solarizacija, ki bi pokrila potrebe vseh gos­podinjstev v državi. Za velike sisteme bo lažji priklop v omrežje, kot je zdaj v nizkonapetostnem omrežju, saj ni bilo zasnovano za ta namen. Večje elektrarne se namreč lahko vključijo neposredno v transformatorsko postajo ali na višji napetostni nivo.

Izpeljavo načrtov je vlada zaupala ministrstvu za infrastrukturo. V sodelovanju s sistemskim operaterjem Eles in distribucijskim operaterjem Sodo so že izdelali pregled mogočih lokacij in ocenjenega potenciala, kjer bi jih bilo primerno postaviti, in tako investitorjem podali usmeritev za gradnjo večjih sončnih elektrarn na območ­jih elektroenergetskega sistema z lažje izved­ljivim priklopom.

89 lokacij s tehničnimi možnostmi za priklop v omrežje

Poročilu, ki je bilo pripravljeno avgusta in objavljeno na spletni strani Energetika Portal, je priložen povzetek pregleda možnosti vključitve večjih polj sončnih elektrarn na elektroenergetsko omrežje Slovenije. Iz poročila je razvidno, da obstaja 89 lokacij s tehničnim potencialom (primerna območ­ja z vsaj teoretično možnostjo postavitve z vidika naravnih in zakonskih omejitev pri umeščanju v prostor) za postavitev strnjenih samostoječih sončnih elektrarn z velikostjo vsaj 10 MW oziroma 58 lokacij, kjer je mogoča hitra postavitev velikih samostoječih sončnih elektrarn s skupno 1031 MW.

»Prav tako pripravljamo spletno aplikacijo, ki bo usmerjala investitorje v večje pro­izvodne naprave na lokacije oz. točke, kjer je razpoložljivost oz. zmogljivost distribucijskega omrežja takšna, da niso potrebna dodatna vlaganja vanj oz. so ta potrebna v manjšem obsegu. To pomeni, da bodo vlaganja v večje proizvodne naprave usmerjena na območja, kjer obstoječe omrežje omogoča njihovo priključitev. Aplikacija bo na voljo naši spletni strani do konca tega meseca,« so pojasnili pri distribucijskem operaterju Sodo. S spletno aplikacijo bodo tako prikazali razpoložljivost omrežja, razmišljajo pa tudi o prikazu na ravni stavb s primerno površino strehe in parcel z ustrez­no namensko rabo, za kar pa še zbirajo podatke iz dostopnih evidenc. »Investitorji že zdaj sami iščejo primerne lokacije (primerne objekte in zemljišča), potem pa preidejo na načrtovanje priključitve. S ciljnim usmerjanjem jih želimo napotiti na lokacije, kjer omrežje omogoča vključitev. Gre za informativni prikaz, za izvedbo bo še vedno treba pridobiti soglasje za priključitev. Tako bomo skupaj hitreje dosegli povečevanje deleža proizvodnje iz obnovljivih virov energije (OVE) ob večji izkoriščenosti obstoječega distribucijskega omrežja,« so prepričani v Sodu. Dodali so še, da je v primeru samostojnih energetskih objektov (na tleh) potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja. Z zvezi z umeščanjem v prostor je vlada že predstavila predlog zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki bo pospešil postavljanje sončnih elektrarn.

Tržna razmerja ponudbe in povpraševanja

Kje bodo sončne elektrarne dejansko postavljene, je odvisno od dogovora med lastnikom objektov oziroma zemljišč in investitorji. Predvidena so povsem tržna razmerja ponudbe in povpraševanja. »Investitor je lahko kdorkoli. Zasebna ali državna družba. Energetska ali OVE-skupnost. Delniška družba ali d. o. o. Z udeležbo fizičnih oseb ali brez,« pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo. Sodo nadalje razlaga, da se bodo v skupnostno samooskrbo v Sloveniji lahko vključili odjemalci, ki so priključeni na slovensko distribucijsko omrežje, proizvodna naprava za samooskrbo pa je lahko kjer koli v Sloveniji. »Člani skupnost­ne samooskrbe si proizvedeno električno energijo porazdelijo po ključu delitve pr­oizvodnje (deležih), ki pripada posamez­nemu članu (prevzemno-predajnemu mestu).«

Dva načina povezave v skupnostno samooskrbo

Odjemalci se lahko v skupnostno samo­oskrbo povežejo na dva načina. Prvi je pogodbena oblika, v katero se povežejo s pogodbo po pravilih obligacijskega prava. Drugi pa je organiziranost v obliki pravne osebe v t. i. skupnost OVE. »Sčasoma se pričakuje, da bodo predvsem dobavitelji električne energije in ponudniki sončnih elektrarn ponudili vstop v vnaprej ustanovljene samooskrbne skupnosti in zgradili proizvodne naprave večje moči, v katere se bodo vključevali posamezni odjemalci, morebitne presežke pa bodo prodali na trgu. Za gospodarske družbe, ki so v večinski lasti države ali lokalne skupnosti, pa predlog zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo za elektrarne, večje od 250 kW, ki so v njihovi lasti, predpisuje delež proizvedene električne energije, ki mora biti porazdeljen med gospodinjske odjemalce v Sloveniji.«

Odjemalci bodo imeli na izbiro več skupnosti OVE, v katere se bodo lahko vključili. Pričakuje se njihovo konkurenčno poslovanje. Tudi na ministrstvu pojasnjujejo, da če bo v prihodnosti tovrstnih elektrarn (ne le v Sloveniji) zelo veliko, bo to prispevalo k skupni proizvodnji in s tem k oblikovanju cene na trgu. »Ker je proizvodnja sončnih elektrarn odvisna od sonca, to lahko pomeni, da bo elektrika poleti čez dan zelo poceni, pozimi in ponoči pa bo dražja,« razlagajo.

Državna jamstva za najem posojil

Z energetsko krizo se spopadamo z uravnavanjem cen in dodatnimi zakonskimi ukrepi. Tri podjetja, Holding Slovenske elektrarne, Geoplin ter Gen energija z vertikalno povezano družbo Gen-I, bodo dobila državno jamstvo pri najemu posojil. Poroštveni zakon bo torej poskrbel za dodatna likvidnostna sredstva za zaščito prodaje slovenske proizvodnje električne energije na organiziranih trgih in nakup nadomestne energije, ko te proizvodnje ne bo (remont, večji izpadi, slabe razmere). »Poroštveni zakon omogoča energetskim družbam dostop do dodatnih likvidnostnih sredstev, ki jih potrebujejo pri nastopu na organiziranih trgih električne energije. Podoben ukrep so uveljavile tudi druge države v EU, zagovarja in priporoča ga tudi evropska komisija. Brez dodatnih likvidnostnih sredstev bi lahko energetske družbe v primeru ekstremnih povečanj cen morale v neugodnih razmerah razgraditi svoje ščite (nakupne in prodajne pozicije) na borzah, kar bi lahko ogrozilo njihovo poslovanje in s tem negativno vplivalo na trg energije,« pojasni dr. Dejan Paravan, član uprave Gen-I.

Likvidnostna sredstva so letos bolj potrebna zaradi ekstremnega porasta cen. »Gre za 20-kratno rast cen (2000-odstotno rast), z višanjem cen pa so se povečale zahteve klirinških bank (klirinška banka je banka oziroma kaka druga finančna institucija, ki ima neposreden dostop do centralne klirinške ustanove – lahko centralne banke ali kake druge institucije, ki v nekem gos­podarstvu opravlja to funkcijo, op. p.) po kritjih za nastop na borzah ob enakih pozicijah. Torej zahteve za dodatna likvidnostna sredstva ne izhajajo iz povečanja nakupov, ampak iz povečanja zavarovanj ob enakih pozicijah.«

Zmanjšanje odjema in povečanje proizvodnje

Čeprav imamo za zdaj še dovolj razpolož­ljivih proizvodnih virov energije, napovedi za zimo niso obetavne. Energetska prihodnost je negotova, zato je še toliko bolj pomembno, da se nanjo pripravimo. Po Paravanovem mnenju si je treba hkrati prizadevati za povečanje proizvodnje in zmanjšanje odjema. »Odjemalci lahko naredimo največ pri slednjem. Vsekakor je bolje, da sami, prostovoljno, čim bolj skrbimo za manjši odjem oziroma varčno rabo energije, kakor da nas doleti redukcija elektrike. Ker so cene na trgu ekstremno visoke, se takšno ravnanje tudi splača. Vlada je sicer cene za gospodinjstva in male poslovne odjemalce zamejila na ravneh, ki so bistveno pod tržnimi, zato je državljane ubranila pred cenovnim šokom. Ne glede na to je odgovorno ravnanje z energijo danes nuja za vsakega izmed nas,« je prepričan Paravan.

Kar zadeva proizvodnjo, država in energetske družbe prav tako uvajajo različne ukrepe, da bi omogočili čim večjo proizvodnjo električne energije. »Sem sodi npr. uporaba uvoženega premoga v TEŠ, obratovanje Termoelektrarne Brestanica (TEB) z naftnimi derivati namesto z zemeljskim plinom in podobno.«

Po sogovornikovih besedah bi bilo smiselno znova zagnati starejše elektrarne, prilagoditi plinske na alternativne vire ter hkrati razmišljati o gradnji novih, večjih elektrarn. »Za reševanje izzivov prihodnje zime se moramo osredotočiti na tisto, kar že obstaja, ker novih elektrarn v nekaj mesecih pač ni mogoče zgraditi.« Ker pa energetska kriza ne preti le v prihajajoči zimi, moramo vzporedno s kratkoročnimi ukrepi začeti investicije v nove proizvodne vire, s tem zmanjšati uvozno odvisnost Slovenije in težiti k samooskrbi. »Investicije v obnov­ljive vire, predvsem v sončne elektrarne, so danes zelo atraktivne,« pravi Paravan. »Da bi jih še bolj pospešili, pa moramo omogočiti lažje umeščanje večjih samostoječih elektrarn v prostor in čim več priklopov na omrežje. Pospešena solarizacija v Sloveniji je tudi sicer najboljša strategija v prihodnjih letih, da začnemo zapirati vrzel v naši energetski bilanci.«

Paravan je sicer prepričan, da v energetiki rešitve nikoli ne predstavlja zgolj ena tehnologija, ampak njihovo združevanje, zato bi morali razmišljati o kombinaciji obnovljivih virov in jedrske energije. »S tem bi lahko čez dobrih deset let dosegli energetsko samooskrbo in razogljičenje elektroenergetike.«

Enormna rast števila vlog za sončne elektrarne

Dejstvo je, da je zanimanja za samooskrbo z električno energijo pri nas vse več, o čemer pričajo tudi številke o vlogah za izdajo soglasja za priključitev proizvodnih naprav. Če jih je leta 2020 bilo 6049, jih je letos, v obdobju od januarja do avgusta, že 20.520. Elektrodistribucijska podjetja jih poskušajo s kadrovskimi prerazporeditvami in drugimi organizacijskimi ukrepi obravnavati v čim krajšem času. Sodo pojasnjuje, da se vse vloge vodijo skladno z zakonom o splošnem upravnem postopku, kar zahteva določeno mero administracije, za vsako vključitev pa je treba opraviti tudi analizo omrežja. »Povprečni čas obravnave se spreminja, kljub ogromnemu številu vlog pa bodo vsi vlagatelji dobili odgovor.«

Vir: SODO Foto:

Vstop v sistem samooskrbe na dva načina

V sistem samooskrbe se lahko vstopi na dva načina. Prvi način je po uredbi o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (v nadaljevanju prejšnja uredba o samooskrbi), drugi po veljavni uredbi o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (v nadaljevanju veljavna uredba o samooskrbi).

Ključna razlika med njima je, da se po prejšnji uredbi o samooskrbi pri obračunu elek­trične energije ter omrežnine, prispevkov in drugih dajatev, ki se obračunavajo na količino električne energije, upošteva količina električne energije (v kWh), ki pomeni razliko med prevzeto in oddano električno energijo (v kWh) ob koncu obračunskega obdobja. Obračunsko obdobje je določeno kot koledarsko leto.

V veljavni uredbi o samooskrbi obračunsko obdobje za obračun električne energije ni določeno, kar pomeni, da je za tiste odjemalce, ki bodo v sistem vstopili po njej, obračunsko obdobje za dobavljeno električno energijo določeno pogodbeno med dobaviteljem in odjemalcem. Odjemalci plačujejo omrežnino skladno s splošnim aktom agencije, ki ureja metodologijo obračunavanja omrežnine, in se za vsako prevzemno-predajno mesto plača mesečno glede na količine prevzete električne energije iz distribucijskega omrežja. Prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije se odjemalcem obračuna mesečno na razliko med obračunsko močjo prevzemno-predajnega mesta in priključno močjo naprave za samooskrbo (v primeru individualne samooskrbe) ali deležem priključne moči naprave za samooskrbo, ki pride na odjemalca skladno s ključem delitve proizvodnje (v primeru skupnostne samooskrbe). Končni odjemalci s samooskrbo za električno energijo, prevzeto iz omrežja, ne plačajo prispevka na rabo energije za povečanje energetske učinkovitosti.

Vstop v sistem po prvem načinu ima omejitve glede priključne moči odjemalcev in lokacije. V omenjeni sistem samooskrbe se lahko vključijo samo gospodinjski odjemalci in mali poslovni odjemalci (s priključno močjo do 43 kW), skupnostna samooskrba pa je mogoča samo med odjemalci in s proizvodnimi napravami, ki so priključene na isto transformatorsko postajo.

Po trenutno veljavni zakonodaji je vstop v sistem po prvem načinu (z letnim obračunom) mogoč za tiste končne odjemalce, ki jih distribucijski operater do vključno 31. decembra 2023 registrira kot končne odjemalce s samooskrbo po prejšnji uredbi. Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo pa določa, da bo mogoča registracija do vključno 31. decembra 2024 za tiste, ki bodo distribucijskemu operaterju poslali vlogo za soglasje za priključitev naprave za samooskrbo do vključno 31. decembra 2023. To v praksi pomeni, da bodo vsi, ki bodo do konca leta 2023 podali vlogo za izdajo soglasja za priključitev in bo vloga odobrena (če bo stanje omrežje na lokaciji dopuščalo vključitev), imeli čas za registracijo (priključitev proizvodne naprave) do konca leta 2024.

Vsi, ki bodo v sistem vključeni po prejšnji uredbi o samooskrbi, bodo imeli pravico do letnega obračuna, dokler bodo uporabljali napravo za samooskrbo, za katero je bilo izdano soglasje za priključitev.