Vetrno elektrarno 25 kilometrov od obale okrožja Aberdeenshire sestavlja pet vetrnih turbin, vsaka z močjo šest megavatov. Vsaka tehta 12.000 ton in je visoka 253 metrov, od tega je 78 metrov pod vodno gladino. Pritrjene so na morsko dno in med seboj povezane s kabli, prek katerih se pridobljena energija prenaša v nadpovprečno zmogljiv akumulator. Z njim so rešili problematiko shranjevanja elektrike v obdobjih manjšega povpraševanja, kar omogoča bolj enakomerno delovanje turbin. 

Gre za zelo pomemben mejnik v razvoju infarstrukture za pridobivanje vetrne energije, pravijo strokovnjaki, ki tudi menijo, da bi s takšnimi vetrnimi elektrarnami lahko nadomestili gradnjo velikanskih vetrnic na slikovitih lokacijah, kjer med drugim ovirajo razgled.

Plavajoča vetrna elektrarna, ki jo upravlja norveška naftna družba Statoil v partnerstvu z družbo za obnovljivo energijo iz Abu Dabija Masdar, je v času gradnje naletela na kar nekaj nasprotovanj v javnosti. Njen najbolj znan kritik v času gradnje je bil ameriški predsednik Donald Trump, ki je menil, da bodo vetrne turbine motile goste njegovega igrišča za golf, ki ga ima v Aberdeenshiru. Na britanskem sodišču večkrat poskušal ustaviti gradnjo, a neuspešno.