25. 9. 2012 | Besedilo: Barbara Primc | Fotografije: dokumentacija Dela
Izkoristimo sonce, vodo, zemljo in veter
25. 9. 2012 | Besedilo: Barbara Primc | Fotografije: dokumentacija Dela
Z vidika varstva okolja, trajnostnega razvoja in ne nazadnje z vidika cen energentov bi morali za ogrevanje prostorov izkoriščati predvsem obnovljive vire energije. Na voljo imamo energijo sonca, vode, zemlje in vetra, kateri vir bomo uporabili, pa je odvisno od več dejavnikov.
Vse naštete vire energije lahko s primernimi ogrevalnimi sistemi in napravami učinkovito uporabljamo za ogrevanje bivalnih prostorov. Vsi so tudi, z izjemo lesne biomase, brezplačni, sodobne naprave dosegajo visoke izkoristke, njihovo delovanje se uravnava samodejno. Sodobni ogrevalni sistemi so energijsko zelo učinkoviti, za enak učinek porabijo bistveno manj energije kot sistemi na fosilna goriva, ki poleg tega močno obremenjujejo okolje. Zaradi nizkih letnih stroškov za ogrevanje se naložba povrne v nekaj letih. Seveda pa je treba upoštevati, da bo poraba energije res majhna le, če bomo pred posodobitvijo ogrevalnega sistema (ali hkrati z njim) poskrbeli še za osnovne ukrepe energijske sanacije, kot sta zamenjava stavbnega pohištva in toplotna izolacija hiše.
Toplotne črpalke izkoriščajo štiri vire
Kateri obnovljivi vir je najbolj primeren, je odvisno od razmer na posamezni parceli, njene velikosti in velikosti hiše, predvsem pa od toplotne izoliranosti hiše. Povsod je, denimo, mogoče ogrevanje s toplotno črpalko, saj imamo na voljo štiri vire energije, ki jih lahko toplotna črpalka izkorišča – energija zemlje, podtalnice, energetska vrtina ali energija zunanjega zraka.
Toplotne črpalke izkoriščajo nizko temperaturo obnovljivih virov energije. Pri radiatorskem ogrevanju in z zunanjim zrakom kot virom toplote porabimo za pogon črpalke oziroma delovanje njenega kompresorja polovico potrebne energije, pri talnem ogrevanju in z zemeljskim kolektorjem ali energetsko vrtino kot virom toplote pa do četrtine. Pri izkoriščanju podtalnice je primarne energije samo 20 odstotkov potrebne energije. Sodobne toplotne črpalke zrak/voda imajo visok izkoristek tudi do temperature zunanjega zraka minus 25 stopinj Celzija. Moč delovanja toplotne črpalke oziroma moč ogrevanja je pri nižjih zunanjih temperaturah manjša, zato imajo vgrajen električni grelnik. Povprečna temperatura medija v zemeljskem kolektorju ali energetski vrtini je nič stopinj Celzija, pri podtalnici pa približno deset stopinj Celzija.
Uporaba lesne biomase ima omejitve
Zelo razširjen obnovljiv vir energije je tudi lesna biomasa. Polena pridejo v poštev predvsem na podeželju, lesni sekanci so namenjeni kurjenju v sistemih daljinskega ogrevanja, medtem ko je v urbanih naseljih uporaba lesne biomase omejena iz praktičnih razlogov, saj ni na voljo ustreznega prostora za shranjevanje.
Glede na vrsto lesne biomase, ki smo jo izbrali za ogrevanje, izberemo ustrezen kotel. Poznati je treba njegov izkoristek, ki je odvisen od kakovosti zgorevanja, vedeti je treba, kako se polni, koliko bo pepela in kako ga bomo čistili. V kotle na polena je treba nalagati ročno, a le še enkrat na dan, zato je to še vedno razmeroma udobno ogrevanje (če ne upoštevamo priprave polen). Več udobja pa vsekakor zagotavljajo kotli na pelete in sekance, ki se polnijo samodejno, medtem ko imajo manjše kaminske peči na pelete dnevni zalogovnik, ki ga napolnimo enkrat na dan.
Termosolarni sistemi potrebujejo pomoč
Sončne kolektorje uporabljamo predvsem za ogrevanje sanitarne vode, lahko pa jih tudi za ogrevanje prostorov, vendar jih moramo v tem primeru vgraditi več, poleg tega potrebujemo primerno velike toplotne hranilnike, saj mora v njih shranjena toplota zadostovati za ogrevanje hiše vsaj čez noč. Energija sonca pa ne zadostuje za ogrevanje prostorov vse leto, zlasti ne v najhladnejših zimskih dneh, ko primanjkuje sončnega obsevanja, zato je potreben dodatni ogrevalni sistem. Ta je lahko na kateri koli energent, tudi na kurilno olje ali zemeljski plin, najbolj smiselno pa je seveda, da izkorišča enega izmed obnovljivih virov.
Oba sistema je treba med seboj ustrezno povezati, s čimer zagotovimo vse potrebe po toploti. Del toplote za toplo sanitarno vodo in ogrevanje prostorov tako dobimo iz energije sonca prek sprejemnikov sončne energije, preostanek pa iz centralnega ogrevalnega sistema. Tega sestavljajo ustrezen kotel ali toplotna črpalka in ogrevala v prostorih. V obstoječih hišah lahko obdržimo radiatorje, lahko pa se odločimo za nizkotemperaturna ploskovna ogrevala (talno, stensko ali stropno gretje).
Izkoristki termosolarnega sistema so največji, če je povezan z nizkotemperaturnim načinom ogrevanja prostorov. Temperaturna raven za talno gretje, ki pomeni temperaturo vode v ceveh sistema, je 28 do 32 stopinj Celzija, dosežemo pa jo lahko tudi v prehodnih obdobjih, ko je sončnega obsevanja manj. To pomeni, da lahko v tem času precejšen del toplote za ogrevanje prostorov pridobimo od sonca. Če imamo v prostorih radiatorje, to ni mogoče, saj mora biti voda v radiatorjih ogreta na 55 do 60 stopinj Celzija, zato bo solarni sistem le podpora pri ogrevanju oziroma za dogrevanje prostorov, večji delež toplote pa bo treba zagotoviti iz drugega vira s centralnim ogrevalnim sistemom.
Če je termosolarni sistem povezan z nizkotemperaturnim načinom ogrevanja, lahko dodatno toploto zagotovimo s kondenzacijskim ali nizkotemperaturnim kotlom na zemeljski plin ali kurilno olje, možnost pa je tudi kotel na lesno biomaso ali toplotna črpalka. Če imamo radiatorski sistem, kar je pri starejših hišah pogosto, saj je termosolarni sistem vgrajen naknadno, zagotavljamo dodatno toploto z običajnimi oziroma visokotemperaturnimi kotli. Nizkotemperaturni kotel lahko v tem primeru uporabimo le, če je površina radiatorjev zadostna, kar pa načeloma ne bi smel biti problem, saj so se pred desetletji praviloma vgrajevali predimenzionirani radiatorji.
V energijsko varčnih hišah le ena naprava
V energijsko varčnih hišah lahko za ogrevanje sanitarne vode in prostorov uporabljamo le eno napravo, ki brez težav zagotovi vso potrebno energijo, saj so te hiše zelo dobro toplotno izolirane, vgrajeno imajo kakovostno stavbno pohištvo in tako potrebujejo malo energije. V dobrih nizkoenergijskih in pasivnih hiš je najpogostejša izbira ena od različic toplotnih črpalk ali pa kombinirana naprava, ki združuje toplotno črpalko in prezračevalno napravo v enem. Sončni sprejemniki v tem primeru niso potrebni, vendar lahko z njimi zagotovimo še cenejšo toploto kot s toplotno črpalko, ki za delovanje potrebuje elektriko. Solarni sistem v zelo dobrih nizkoenergijskih hišah lahko kombiniramo s toplotno črpalko ali kaminsko pečjo na pelete – prvi lahko zagotovi do 50 odstotkov vse potrebne energije, za preostanek lahko poskrbi toplotna črpalka ali kaminska peč na pelete. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da mora biti solarni sistem, ki je namenjen ogrevanju prostorov, nujno povezan z nizkotemperaturnimi ogrevali, saj bodo tako učinki bistveno boljši.
---
Največ vgrajujemo toplotne črpalke
Na lanski javni poziv Eko sklada (6SUB-OB11) za naložbe v ogrevanje z obnovljivimi viri energije je prispelo 3368 vlog za vgradnjo toplotne črpalke, 2169 vlog za vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso in 1778 vlog za vgradnjo sprejemnikov sončne energije. Po besedah sekretarke Eko sklada Vesne Vidič so za prve odobrili skoraj 2,3 milijona evrov, za druge dobre tri milijone in za tretje 1,6 milijona evrov nepovratnih sredstev. Skupaj so tako razdelili malo manj kot sedem od dobrih 15 milijonov evrov, kolikor jih je bilo na voljo po tem pozivu.
Na letošnjem pozivu (12SUB-OB12) je bilo za te naložbe odobrenih dobrih osem milijonov evrov, do 12. septembra pa je Eko sklad odobril za dobre 4,3 milijona evrov nepovratnih sredstev. Tudi tokrat je bilo največ vlog za vgradnjo toplotne črpalke (2038), malo več kot 1300 za vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso, medtem ko je za nepovratna sredstva za vgradnjo solarnih sprejemnikov zaprosilo 986 občanov.
V Sloveniji prevladujejo pri ogrevanju prostorov in pripravi tople vode neučinkoviti sistemi, med viri energije pa les in kurilno olje, je pokazala raziskava energetske učinkovitosti REUS 2011, ki poteka pod okriljem agencije Informa Echo (rezultati letošnje še niso znani). V lokalnih sistemih ogrevanja se v enodružinskih stavbah, kjer je to edini sistem, večinoma (82 odstotkov) uporabljajo sistemi na lesno biomaso, pri čemer prevladujejo peči na trdna goriva in lončene peči. Sledijo naprave na električno energijo z 12 odstotki, preostanek stanovanj se ogreva s pečmi na tekoča goriva. Kjer lokalni sistem ogrevanja dopolnjuje centralnega, prav tako prevladuje lesna biomasa, vendar manj izrazito (68 odstotkov), medtem ko ima električna energija po raziskavi REUS 31-odstotni delež.
Po podatkih raziskave REUS 2011 smo Slovenci v letih med 1990 in 2000 večinoma kupovali kotle na kurilno olje, sledili so kotli na les in zemeljski plin. V zadnjih desetih letih smo se bolj odločali za kotle na zemeljski plin, s podobnima deležema so sledili kotli na kurilno olje in les, večji delež so imeli tudi kotli na utekočinjeni naftni plin. Zdaj so razmere drugačne. Gospodinjstva, ki nameravajo v prihodnjih dveh letih kupiti napravo za ogrevanje, bodo pogosteje izbrala toplotne črpalke in kotle na lesno biomaso.