Evropski teden zmanjševanja odpadkov

Kaj lahko naredi posameznik? Ministrstvo svetuje, naj si pred nakupom zastavi tri ključna vprašanja: ali to zares potrebuje, ali mora to nujno kupiti (in imeti) ali si lahko izposodi, najame ali si deli ter ali lahko enako stvar kupi rabljeno.

Kot ministrstvo ob letošnjem tednu zmanjševanja odpadkov, ki bo trajal do 29. novembra, navaja na svoji spletni strani, preprečevanje odpadkov pomeni sprejeti ukrepe, preden snov, material ali proizvod postane odpadek. S temi ukrepi se zmanjša količina odpadkov, vključno s ponovno uporabo proizvodov ali podaljšanjem njihove življenjske dobe, škodljivi vplivi na okolje in človekovo zdravje ali vsebnost nevarnih snovi v materialih in proizvodih.

Cilj pobude je osredotočiti se na prvi sklop ukrepov - na preprečevanje nastajanja odpadkov s poudarkom na okoljskem ozaveščanju in zmanjševanju količin nastalih odpadkov s premišljenimi nakupi in izbiro materialov z daljšo življenjsko dobo. "Noben odpadek ni dober odpadek, tudi če se ga da predelati. Zato v EU na področju odpadkov ostaja poglavitni cilj preprečevanje njihovega nastajanja," pravi ministrstvo.

To zahteva tudi spremembo našega razmišljanja in navad iz klasičnega potrošniškega v bolj trajnostno naravnanega. Pomembno se je zavedati, da odpadki nastajajo pri vsakem našem početju in da lahko količino odpadkov predvsem zmanjšujemo sami, s tem ko ravnamo in izbiramo drugače, še navaja ministrstvo.

Po podatkih, ki jih je ob letošnjem evropskem tednu zmanjševanja odpadkov objavil državni statistični urad, gospodinjstva v Sloveniji porabijo čedalje več sredstev za življenjske potrebščine - v letu 2012 so jih porabila za 12 odstotkov več kot v letu 2005. Več namenijo tudi za odvoz odpadkov, in sicer so v letu 2012 za to porabila v povprečju 111 evrov na gospodinjstvo ali 25 odstotkov več kot v letu 2005. Ustvarijo pa manj komunalnih odpadkov; v letu 2014 so jih ustvarila za 11 odstotkov manj kot v letu 2005.

V Sloveniji se je v letu 2005 na odlagališča odložilo 28 odstotkov vseh odpadkov, v letu 2014 pa šest odstotkov. Na komunalna odlagališča se je v letu 2005 odložilo 329 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, v letu 2014 pa 101 kilogram na prebivalca. V letu 2005 so se odpadki odlagali na 54 odlagališčih, v letu 2014 pa na 22 odlagališčih.

V obdobju 2005-2014 se je količina ločeno zbranih komunalnih odpadkov v Sloveniji povečala za šestkrat. V letu 2005 se je ločeno zbralo 11 odstotkov komunalnih odpadkov, v letu 2014 pa že 65 odstotkov. V letu 2014 se je recikliralo 25 odstotkov več odpadkov kot v letu 2005.

Proizvodne in storitvene dejavnosti so v obdobju 2008-2013 za ravnanje z odpadki med tekočimi izdatki na leto namenile v povprečju 282 milijonov evrov. Podjetja v zadnjih letih manj investirajo v ravnanje z odpadki (v letu 2013 za ta namen investirale 21 odstotkov manj sredstev kot v letu 2008), proizvajajo pa tudi manj odpadkov (v letu 2014 jih je v teh dejavnostih nastalo 30 odstotkov manj kot v letu 2008) in plačujejo več davkov na onesnaževanje (v letu 2014 128 milijonov evrov, v letu 2008 pa 62 milijonov evrov).

V Sloveniji se je obdobju 2004-2013 domača poraba kovin in nekovinskih mineralov zmanjšala za 40 odstotkov. V državo se je na leto uvozilo v povprečju 3,3 milijona ton kovin in 2,8 milijona ton nekovinskih materialov, izvozilo pa 2,6 milijona ton kovin in 1,4 milijona ton nekovinskih mineralov. Slovenija ni imela kovinskih rud ali koncentratov iz domačih virov, medtem ko je domačo porabo nekovinskih mineralov v povprečju na leto v 94 odstotkih pokrila z izrabo domačih virov.