Svetovni dan mokrišč

Mokrišča so območja, ki so redno zadostno preplavljena s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogočajo razširjenost rastlinskega in vodnega življenja, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst. Danes se krepi tudi zavedanje o vlogi, ki jo imajo kot nenadomestljiv ekosistem, ki lahko blaži problem globalnega segrevanja in ekstremne naravne pojave, kot so poplave in suše.

Svetovni dan mokrišč letos poteka pod geslom Mokrišča, bogata turistična izkušnja. Danes vsaj na dobri tretjini ramsarskih območij po vsem svetu že poteka turistična dejavnost. Zanjo je po eni strani značilno, da prispeva k dobremu stanju mokrišč, saj tu krepi gospodarstvo, trajnostne načine življenja, zdravje ljudi in ekosistemov, po drugi strani pa velik obisk tudi škodljivo vpliva na tamkajšnje naravne in kulturne znamenitosti.

Do danes je ramsarsko konvencijo podpisalo že 160 držav, Slovenija je k njej pristopila leta 1992 in se s tem obvezala za politiko razvoja, ki ne bo ogrožala obstoja mokrišč, ampak zagotavljala njihovo smotrno rabo in varstvo ter trajno ohranila biotsko raznovrstnost teh predelov. V državah pogodbenicah je danes skoraj 2000 mednarodno pomembnih mokrišč, ki obsegajo več kot 190 milijonov hektarjev površine.

Mokrišča so danes eden najbolj ogroženih habitatov v svetovnem merilu, enako velja za Slovenijo. Pri nas jih je v drugi polovici preteklega stoletja izginilo kar 40 odstotkov. Izsušenih je bilo namreč več kot 70.000 hektarov, kar pomeni skoraj 3,5 odstotka celotnega slovenskega ozemlja. Slovenija ima na ramsarskem seznamu mokrišč doslej vpisane Sečoveljske soline, Škocjanske jame kot podzemna mokrišča in Cerkniško jezero. Po podatkih Vodnogospodarskega inštituta je v naši državi še okoli 3500 manjših ali večjih mokrišč. V postopku za razglasitev je še Bohinjsko jezero z zaledjem, pogoje za razglasitev prav tako izpolnjujejo Čezsoški prodi in Vrbulje, Drava od Maribora do Središča ob Dravi, poplavna ravnica reke Mure, Ljubljansko barje, Krakovski gozd, mokrišča ob spodnji Savi v Dobravi in Jovsi ter kraško porečje Ljubljanice. Poleg tega sodijo med pomembna mokrišča še Škocjanski zatok, ki je kot največje brakično (polslano) močvirje v Sloveniji izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore, šotna barja na Pokljuki in podzemna mokrišča na Ljubljanskem polju.