Svetovni dan voda: Povečanje samopreskrbe možno le z več namakanja

Niti zadnje padavine niso bistveno izboljšale stanja, saj jih je bilo premalo. To pa se pozna tudi v energetiki in kmetijstvu, je potrdila tudi direktorica direktorata za kmetijstvo Martina Bavec, ki je še povedala, da brez vode ni kmetijstva. Kmetijstvo je največji porabnik vode na svetu, saj nanj odpade kar 70 odstotkov, hkrati pa je zaradi podnebnih sprememb pred velikimi izzivi. Pri tem je Bavčeva omenila problematiko namakalnih sistemov. V Sloveniji imamo malo urejenih namakalnih sistemov, saj namakamo le 1,46 odstotka kmetijskih površin, kar nas uvršča na rep držav EU. Uporabljamo štiri velike namakalne sisteme, v gradnji pa sta še dva.

Bavčeva je opozorila še na pomen kakovosti vode za namakanje, saj le takšna vpliva tudi na kakovostne pridelke. Najbolj intenzivno kmetijstvo je pogosto na najbolj ogroženih vodovarstvenih območjih, ki jih najbolj obremenjuje pridelava zelenjave. Za to se sicer porabi manj vode kot za pridelavo mesa, ki porabi od 1,5- do 20-krat več vode. Za vodovarstvena območja bi po mnenju Bavčeve morali izbirati predvsem ekološko pridelavo ali pa vsaj integrirano obdelavo s posebnimi dodatnimi ukrepi. Med rešitvami pa vidi uskladitev intenzivne kmetijske pridelave in varovanje vodnih virov, povečanje vsebnosti organskih snovi v tleh, namakanje, kjer je za to vir in interes kmetov, načine pridelave, ki varčujejo z vodo, ter spremembo prehranskih navad.

Ne glede na vse, se stanje voda izboljšuje - več o tem si lahko preberete v četrtkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.