Okolje in podnebne spremembe povzročajo vse več alergijskih bolezni

3. 6. 2016 | Besedilo: K. Ž.

okolje, podnebne spremembe, alergije

Nacionalni inštitut za javno zdravje je skupaj z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano in Agencijo za okolje v sredo v Mariboru pripravil posvet o vplivih okolja in podnebnih sprememb na naraščanje alergijskih bolezni. Kot ugotavlja stroka, so te v svetu vse pogostejše, predvsem kot posledica sprememb življenjskega sloga in okolja.

Na težo in pogostost pojavljanja alergijskih obolenj sicer vplivajo številni dejavniki, poleg podnebnih sprememb tudi urbanizacija, onesnaženost zraka, spremenjena izpostavljenost alergenom, uničenje naravne flore in razširjanje tujerodnih vrst rastlin.

"Poznavanje razširjenosti oziroma intenzivnosti dejavnikov v bivalnem okolju je ključnega pomena za pojasnjevanje odnosa med izpostavljenostjo škodljivostim in pojavom bolezni pri ljudeh. Še posebej je pomembno, da poznamo in seveda ustrezno zmanjšamo izpostavljenost. Podatki namreč kažejo, da zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku po vsem svetu vsako leto umre približno 800.000 ljudi," je opozoril Peter Otorepec iz nacionalnega inštituta.

Kot je dodal, študije potrjujejo tudi povezavo med onesnaženostjo zraka in razvojem astme pri otrocih. Ta je namreč postala najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in najpogostejši vzrok hospitalizacije pri otrocih do 15. leta starosti.

Po besedah Nataše Kovač iz Arsa sta zdravje in blaginja odvisna od okolja, v katerem živimo, zato je povezovanje zdravstvenih in okoljskih podatkov velik izziv. Z natančnejšim spremljanjem in poznavanjem okolja lahko po njenih besedah pomembno vplivamo na zmanjšanje izpostavljenosti negativnim dejavnikom in s tem na zmanjšanje razvoja različnih bolezni.

V zadnjih desetletjih je pogostnost alergijskih obolenj v zahodnem svetu ves čas naraščala, trenutno stanje pa nakazuje, da se naraščanje pogostnosti v razvitih državah ustavlja. V Evropi naj bi imelo 35 odstotkov ljudi vsaj občasno simptome alergijskih bolezni. Medtem ko se je v preteklih letih povečevala predvsem pojavnost astme in alergijskega rinitisa, so sedanje raziskave potrdile povečanje prehranskih alergij.

Na pogostost pojavljanja alergij vpliva poleg starosti, spola, genetskih dejavnikov in drugih vzrokov tudi izpostavljenost alergenom, ki vstopajo v telo z vdihanim zrakom. Nekateri so prisotni v zraku le občasno, kot je cvetni prah, nekateri, kot so pršice, plesni, epitelij in izločki živali, predvsem mačk in psov, pa alergikom težave povzročajo vse leto.

Kot je povedala Andreja Kofol Seliger iz nacionalnega laboratorija za zdravje, smo z vzpostavitvijo merilnih mrež in standardizacijo protokolov za merjenje cvetnega prahu v zraku pridobili dragoceno orodje za epidemiološke in klinične raziskave, predvsem pa za informiranje javnosti o pojavljanju alergenov v zraku. Še vedno namreč velja, da je izogibanje alergenom, ko je to mogoče, najboljša preventiva.

Podatki Arsa kažejo, da se je podnebje v Sloveniji v zadnjih petdesetih letih opazno spremenilo, dvig povprečne temperature zraka in povečana pogostnost dni s temperaturo nad vegetacijskim pragom pa vplivata na daljšanje rastne dobe, kar povzroča zgodnejše sproščanje cvetnega prahu v zrak.

"Na obremenjenost zraka s cvetnim prahom vplivajo tudi spremembe v drugih vremenskih in podnebnih vzorcih, kot so trend podaljševanja sušnih obdobij, vse pogostejše suše, obdobja z obilnimi padavinami in posledično moča ter vročinski valovi," pa je povedala hidrometeorologinja Tanja Cegnar.

KOMENTARJI

Toni
3. 6. 2016 10:35

Lahko bi omenili, da so cepiva prav tako možen vzrok čedalje večjega števila otrok z autoimunimi, alergijskimi in vnetnimi kroničnimi boleznimi, da o nevroloških težavah otrok sploh ne govorimo. Od kar sem sam hodil v šolo je situacija postala katastrofalna. Po nekih podatkih naj bi v Sloveniji imelo 10% otrok odločbo o posebnih potrebah. Nekih 20% otrok naj bi imelo astmo. Govorimo torej o katastrofalnem zdravstvenem stanju otrok. Mar je res za tako stanje krivo samo okolje?! Meni se ne zdi. Zdi se mi bolj verjetno, da cepiva v kombinaciji z okoljem porušijo epigenetiko in dovzetnost za bolezni. Efekt je očitno kumulativen skozi generacije. Čeprav se generacije pred nami lahko hvalijo, da so bili cepljeni in jim nič ni, to ne velja več za naše otroke. Poglejte američane, najbolj precepljena populacija, najbolj bolani otroci. Medtem, ko v Sloveniji sploh nimamo registra oseb z autističnim spektrom, je v ZDA ta številka okoli 2,2% osem letnikov, vednar za predšolske otroke poročajo o bistveno višjih številkah, med 7,7 pa tja do 15%. ČE se bo trend nadaljeval, bo morala medicina in farmacija odgovarjati za ignoranco do staršev, ki poročajo o hudih stanskih učinkih po cepljenju otrok, a jih medicina sistematično ignorira.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE