Skupna nazivna moč vseh 3878 proizvodnih naprav je bila 412 megavatov (MW). Subvencionirana proizvodnja električne energije vseh naprav pa je dosegla 514,7 gigavatnih ur (GWh), kar je pet odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, je razvidno iz objave na spletni strani ministrstva za infrastrukturo in prostor.

Trend višanja izplačil se je z letom 2016 stabiliziral. V podporno shemo so v prvi polovici letošnjega leta na novo vstopile le tri enote.

Povprečna višina izplačane podpore v prvem polletju je bila 150,40 evra za MWh in je bila za šest odstotkov višja kot v prvih šestih mesecih lani.

Razlog so drugačne vremenske razmere, ki so vplivale na večjo proizvodnjo sončnih elektrarn in manjšo proizvodnjo hidroelektrarn. Ker so sončne elektrarne najdražji vir v podporni shemi, hidroelektrarne pa najcenejši vir, je bilo kljub manjši skupni proizvodnji izplačano skupaj več sredstev, so pojasnili na ministrstvu.

Sončne elektrarne v shemi so v prvem polletju proizvedle 14 odstotkov več elektrike, medtem ko so jo hidroelektrarne 40 odstotkov manj.

Največ podpor so v prvih šestih mesecih prejele sončne elektrarne - 48 odstotkov celotnega kolača podpor, prejele so 37,5 milijona evrov za proizvodnjo 147,3 GWh električne energije.

Naprave soproizvodnje toplote in električne energije na fosilna goriva so medtem prejele 23 odstotkov vseh podpor oz. 17,5 milijona evrov za proizvodnjo 175,2 GWh elektrike.

Sledijo elektrarne na biomaso (10 milijonov evrov za 72,1 GWh elektrike), bioplinske elektrarne (8,8 milijona evrov za proizvodnjo 67 GWh elektrike), hidroelektrarne (2,8 milijona evrov za 48,5 GWh elektrike), druge naprave (500.000 evrov za dve GWh elektrike) in vetrne elektrarne (200.000 evrov za proizvodnjo 2,7 GWh elektrike).