17. 8. 2022 | Besedilo: STA
spodbude, skoraj ničenergijske hiše, ničenergijske stavbe, obnovljivi viri energije
Na voljo 6 milijonov evrov spodbud za gradnjo ničenergijskih stavb
17. 8. 2022 | Besedilo: STA
spodbude, skoraj ničenergijske hiše, ničenergijske stavbe, obnovljivi viri energije
Za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb bo v tem in prihodnjem letu skupaj na voljo šest milijonov evrov spodbud.
Vlada je v načrt razvojnih programov 2022-2025, ki opredeljuje projekte za proračunsko financiranje, uvrstila spodbude občanom za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb.
Cilji projekta so povečati rabo obnovljivih virov energije, izboljšati energetsko učinkovitost in zmanjšati emisije toplogrednih plinov, so zapisali v vladnem uradu za komuniciranje (Ukom).
Za letos je za ta namen predvidenih 1,5 milijona evrov in za prihodnje leto 4,5 milijona evrov. Financiranje je predvideno do konca 2023 oziroma do porabe sredstev.
"Skoraj nič energijske stavbe dolgoročno zagotavljajo nizke stroške obratovanja ter višjo kakovost bivalnega in delovnega okolja. Nepovratne finančne spodbude bodo namenjene fizičnim osebam za nove naložbe v gradnjo ali nakup skoraj ničenergijskih eno ali dvostanovanjske stavb, za nove naložbe v skoraj ničenergijsko prenovo starejše eno ali dvostanovanjske stavbe ter za nakup stanovanja v novi ali prenovljeni skoraj ničenergijski tri- in večstanovanjski stavbi," so navedli v vladnem uradu.
Dodatna sredstva tudi za projekt o učinkoviti rabi energije
Prav tako je vlada v načrt uvrstila projekt o učinkoviti rabi energije. Ministrstvo za infrastrukturo je namreč vključeno v evropski projekt Usklajena dejanja na področju direktive o učinkoviti rabi energije. Koordinator oziroma nosilec projekta je nizozemska agencija Netherlands Enterprise Agency. V projektu sodelujejo vse članice EU, njegov namen pa je izboljšanje sodelovanja in prenos dobre prakse med državami.
Projekt stoodstotno financira EU, Sloveniji pa so bila dodeljena sredstva v višini 227.700 evrov. Prejeta sredstva bodo namenjena kritju stroškov dela, posrednih/režijskih stroškov, potnih stroškov udeležbe predstavnikov države na plenarnih srečanjih in stroškov podizvajalca, to je Instituta Jožef Stefan. Celotna vrednost projekta je sicer malenkost manj kot pet milijonov evrov.