Za slovenski prostor so značilne tako zelo strme kot položnejše strehe, večinoma dvokapnice, simetričnih in nesimetričnih oblik. Zelo strme, z naklonom od 45 do 60 stopinj, so v Posočju, na Idrijskem in Cerkljanskem. Na Notranjskem, v Ljubljanski kotlini, na Gorenjskem, Dolenjskem, Kočevskem, v Beli krajini in v celotni severovzhodni Sloveniji prevladujejo strme strehe z nekoliko manjšim nagibom strešine, od 30 do 45 stopinj. Položne dvokapnice z naklonom od 5 do 30 stopinj pa zaznamujejo Primorsko, Brkine, del Notranjske in Kras ter Vipavsko dolino.

Ponudba kritine oziroma strešnikov iz različnih materialov na trgu je velika, od betonskih, kovinskih, bitumenskih in vlaknocementnih do opečnih, lesenih in kamnitih strešnikov ter slamnate kritine, ki se vrača na strehe zlasti v Prekmurju. Ne razlikujejo se le po materialu in obliki, ampak tudi po barvi. Malodane vse je na voljo v različnih barvah, od opečno rdeče, sive, črne, rjave, tudi v zeleni in modri, največ streh v slovenskem prostoru pa je še vedno prekritih v rdečkasto do črnkasto rjavi barvi. Barvna raznolikost sicer daje poseben čar, a po drugi strani močno obremenjuje podobo krajine, v kateri stoji hiša, zato bi morali investitorji upoštevati tudi likovno podobo tako bližnje kot malce bolj oddaljene okolice hiše.

Odločitev o izbiri kritine pa je treba najprej, kakor že rečeno, prilagoditi naklonu strehe, prav tako je nujen tehten premislek o odpornosti posameznih vrst strešnikov proti različnim vremenskim razmeram, še zlasti če upoštevamo, da so poletna neurja s točo in močnim vetrom v zadnjih letih postala stalnica. Pri izbiri je priporočljivo preveriti tudi življenjsko dobo, odpornost proti ognju, način vgradnje in možnost morebitnega dograjevanja oziroma zamenjave dotrajanih ali poškodovanih elementov. Poudariti je treba še, da niti ustrezen naklon niti še tako kakovostna kritina ne pomenita veliko, če samo ostrešje ni pravilno izdelano in kritina ne kakovostno položena oziroma pritrjena.

Kritina mora biti mehansko odporna, dimenzijsko stabilna, ustrezno odporna proti ognju, ne sme prepuščati vode, predvsem pa mora kar najbolje prenašati mraz, vročino, dež, sneg, veter in točo, najpomembnejše lastnosti kritine povzame Tinkara Kopar z Zavoda za gradbeništvo.

Opečna za naklon od 20 stopinj

Opečna kritina, ki je pri nas najbolj razširjena, je primerna za strehe z naklonom od 20 stopinj naprej, odvisno od vrste opečnega strešnika, pravi sogovornica. Na Primorskem, kjer imajo strehe manjši naklon, je najbolj razširjen korec, drugod po Sloveniji, kjer so strehe z večjim naklonom, od 35 do 40 stopinj, so razširjeni bobrovci in zarezniki. Z bobrovcem lahko pokrivamo strehe z naklonom do največ 60 stopinj, vendar jih je treba v tem primeru polagati z dvojnim prekrivanjem, kar pomeni, da so strešniki druge vrste podloženi s strešniki prve vrste. Teža opečne kritine ni majhna, kvadratni meter obremeni strešno konstrukcijo za 40 in več kilogramov, odvisno od vrste in načina polaganja. Opečni streš­niki dobro prenašajo vročino, sezonske padavine, odporni so proti UV-žarki, kislinam, mehansko vzdržljivi in negorljivi, odpornost in neprepustnost za vodo jim zagotovijo z obdelavo površine z engobami in glazurami.

Lahka vlaknocementna kritina

Precej lažja je vlaknocementna kritina, katere kvadratni meter tehta približno 15 kilogramov, lahko tudi malo več, odvisno od načina prekrivanja. Ravne plošče so primerne za naklon od 15 stopinj naprej, z valovitimi lahko prekrivamo tudi položnejše strehe, od 7 stopinj naprej. Med njihovimi prednostmi velja omeniti negorljivost, korozijsko odpornost in visoko trdnost. Ker je kritina lahka, potrebuje zgolj preprosto konstrukcijo, še zlasti je primerna za sanacije starejših objektov, saj s svojo težo bistveno manj obremenjuje ostrešje in objekt pod njim.

Kovinska tudi za najbolj strme strehe

Kovinski elementi za pokrivanje streh so lahko iz bakrene, pocinkane, jeklene ali aluminijaste pločevine, pa tudi iz nerjavnega jekla. Na voljo je profilirana (trapezna ali valovita) ali ravna kovinska kritina, na splošno pa velja, da lahko z njo pokrivamo tako najbolj položne strehe od 6 stopinj naprej kot najbolj strme z naklonom 90 stopinj. Kovinska kritina je še lažja od vlaknocementne, kvadratni meter tehta tudi samo šest kilogramov, zato jo lahko položimo na staro kritino, ne da bi bila potrebna dodatna ojačitev obstoječega ostrešja. Kovinska kritina zelo dobro prenaša različne vremenske vplive, pravi sogovornica, ne vpija vlage, je odporna proti ognju in ima dolgo življenjsko dobo.

Bitumenska kritina za vse naklone

Za vse naklone je primerna tudi kritina iz bitumenske lepenke, katere kvadratni meter tehta od 10 kilogramov naprej, odvisno od vrste elementa. Osnovna surovina – bitumen – skodlam zagotavlja vodoneprepustnost, odpornost proti vremenskim vplivom in ognju, dimenzijsko stabilnost in odpornost proti mehanskim obremenitvam. Najpogostejši zaključni sloj je granulat, ki varuje spodnje plasti pred UV-žarki in daje skodli barvo, namesto granulata se lahko uporabi tudi baker ali cinkotit. Od nosilca bitumenske skodle sta odvisni njena dimenzijska in mehanska odpornost. Najpogosteje se uporabljajo nosilci iz steklene koprene, ki ne vpija vlage in se pod vplivom temperature dimenzijsko ne spreminja, kar podaljšuje življenjsko dobo kritine.

Betonska vpija zelo malo vode

S težo od 40 kilogramov naprej za kvadratni meter se uvršča med težke kritine, optimalni naklon zanjo je med 20 in 45 stopinjami. Betonski strešniki so izdelani iz betonske mešanice iz cementa, agregata in vode, z dodatkom barvnih pigmentov. Na voljo so v različnih oblikah in barvah, skupaj z dodat­nimi elementi. Ker vpijajo zelo malo vode, so pozimi odporni proti zmrzali, to pa jim zagotavlja dolgo življenjsko dobo.

Odpornost proti vetru

Strehe na območjih z več padavinami so praviloma strmejše, medtem ko so lahko tam, kjer je padavin manj, položnejše. Bolj položne naj bi bile tudi na območjih z močnejšim vetrom. Na takšno streho namreč delujejo manjše sile vetra, kar zmanjšuje nevarnost, da bi kritino dvignilo. Veter je v preteklih neurjih na stavbah povzročil pravo razdejanje, a bi bile poškodbe lahko manjše, če bi bile strešne konstrukcije pravilno narejene, so z analizo poškodb na objektih v ujmah leta 2008 ugotovili strokovnjaki Zavoda za gradbeništvo. V projektni nalogi, ki so jo pripravili po naročilu takratnega ministrstva za okolje, so zbrali tudi priporočila, kako se čim bolj izogniti poškodbam, ki jih lahko povzročijo močnejša neurja.

Pomanjkljivo projektiranje strešne konstrukcije glede odpornosti proti obremenitvam vetra in drugim mehanskim obremenitvam je eden glavnih vzrokov za poškodbe streh in kritine zaradi vetra. (O tem, kaj vse mora biti vsebovati dobro pripravljena projektna dokumentacija ostrešja, smo podrobneje pisali v prejšnji številki Delaindom.)

Poškodbe strešnikov zaradi obremenitve z vetrom so pogoste zlasti na izpostavljenih delih, kot so sleme, robovi in napušči, kjer so robni deli in slemenjaki pomanjkljivo pritrjeni, pravi Tinkara Kopar. Z dodatnim pritrjevanjem vsakega drugega strešnika se izvlečna sila poveča za trikrat, pri pritrditvi vseh strešnikov pa skoraj za desetkrat, je pokazala analiza. Tako pri novogradnji kot pri menjavi kritine so zato nujni natančni izračuni obtežitve z vetrom, pri čemer je treba upoštevati tudi povečanje hitrosti vetra zaradi hribovitosti pokrajine in obremenitve napuščev s spodnje strani.

Odpornost proti udarcem toče

Če lahko z različnimi konstrukcijskimi ukrepi omilimo poškodbe, ki jih na strehi povzroči močan veter, pa tega ne moremo storiti, ko gre za točo. Dejstvo je, da udarcev ekstremno velikih zrn toče nobena kritina ne prestane brez posledic, so pa te pri nekaterih tipih kritine precej manjše kot pri drugih.

Po besedah Tinkare Kopar so proti toči razmeroma dobro odporne kovinske kritine, na katerih so sicer po padcu zelo velikih ledenih zrn vidne trajne deformacije, vendar ne vplivajo na funkcionalnost kritine. Pri preizkusih, ki so jih opravili v laboratoriju Zavoda za gradbeništvo, so se zadovoljivo obnesle tudi betonske in nekatere opečne kritine, slabše pa toge kritine, pri čemer je odpornost odvisna tudi od njihove starosti oziroma stanja, poudarja sogovornica. Obseg poškodb je poleg tega odvisen od kota, pod katerim zrna toče padejo na streho.

Trde in toge vrste kritine, med katere spadajo opečne in betonske, brez vidnih poškodb prenesejo udarce zmerno velike toče, večja zrna pa na njih povzročijo lome, globinske razpoke in odkruške. Na vlaknocementnih ploščah že zaradi manjših zrn nastanejo poškodbe v obliki udrtin in vdolbin, večja pa jih celo preluknjajo, kar pomeni, da kritina hiše ne varuje več pred padavinami. Zaradi manjših zrn toče lahko na kovinski kritini nastanejo manjše estetske poškodbe, ki pa ne vplivajo na vodotesnost. Funkcionalnost kovinske kritine ogrozijo večja zrna zelo močne toče, ki poškodujejo stike med elementi ali barvo in organske prevleke na njej.

Preluknjane in prelomljene strešnike je seveda treba zamenjati, če želimo, da bo streha s kritino še naprej dobro opravljala svojo nalogo. Enako velja za strešnike oziroma kritino z udrtinami, ki so globinsko razpokane, poškodovano barvo in organske prevleke na kovinski kritini pa je mogoče popraviti z reparaturnimi opleski, ki jih uporabimo po navodilih proizvajalca.